Skupina francoskih filmarjev je že leta 2010 poskrbela za pravo dokumentarno poslastico in sicer s filmom "Apokalipsa – Druga svetovna vojna", ki je podrl marsikateri rekord gledanosti in postal najbolj gledan dokumentarni film tistega leta. Material so dobili zahvaljujoč zasebnim zbirateljem in arhivom, pri katerih so dobili neverjetne, a že skoraj pozabljene posnetke druge svetovne vojne.

Stari posnetki prikazani na izviren način

Črno-bele prizore so opremili z barvami, dodali avtentične zvoke in izbrano glasbeno podlago, s čimer so zgodovinske dogodke občinstvu prikazali na izviren način. Nastal je pravi dokumentarni hit. Podobno pa so avtorji naredili z materialom o Hitlerju v obdobju do njegovega prevzema oblasti.

"Ko smo se ukvarjali s prvim filmom, nas je zadelo vprašanje o tem, kako je Hitler sploh uspel priti na oblast in v vojno vpeti celoten svet. Na to smo skušali odgovoriti v novem filmu,“ je pojasnil producent Louis Vaudeville. Tudi ta se je že izkazal za pravo uspešnico, pravice za predvajanje izven Francije je že odkupil National Geographic.

V množico zrl kot krotilec zveri

Najbolj zanimivi posnetki so, tako pravijo avtorji filma, posnetki Hitlerjevih govorov in amaterski posnetki poznanih dogodkov, na primer zažiganja knjig judovskih, komunističnih in modernističnih avtorjev. "Na enem od posnetkov celo minuto strmi v zbrano množico in šele potem začne govoriti. Ta prizor je grozljiv. Teatralnosti v nastopih ga je učil njegov uradni fotograf Hofmann. V ljudi strmi kot krotilec zveri, obnaša pa se kot igralec v operah,“ je Vaudeville opisal trenutke, ko je Evropa že lahko vonjala prihajajoč smrad krvi.

15 milijonov ogledov filmov Vaudeville pojasnjuje z dejstvom, da sta filma v barvah. "Tako so stari posnetki vojno približali današnjemu občinstvu in ustvarile občutek, kot bi se vse dogajalo danes. Za razliko od drugih dokumentarnih filmov pa tukaj zgodba poteka hitro, pa še napeta je,“ je dejal. "Imeli smo tudi veliko srečo, da smo sodelovali s pravim mojstrom zvoka, ki je neme arhivske posnetke opremil z avtentičnimi zvoki tistega časa.“

Največ garanja šlo v iskanje posnetkov

Pri izdelavi filma je sodelovalo 30 profesionalcev, dvanajst strokovnjakov pa je posnetke iskalo v stotinah arhivov po 15 državah po svetu. Našli so, tako potrjuje Vaudeville, za 300 ur neverjetnih posnetkov, v film pa so nato vključili le dve uri.

"Za minuto sprememb črno-belega filma v barve smo potrebovali eno uro, a je bilo najtežje delo vendarle brskanje po arhivih in pri zasebnih zbirateljih,“ so priznali strokovnjaki.