Turški veleposlanik se je vrnil v Pariz, da bi preprečil sprejetje spornega zakona

Po navedbah turškega zunanjega ministrstva je Burcuoglu v soboto odpotoval v Pariz, potem ko je sklenil posvetovanja v Turčiji, da bi nadaljeval prizadevanja proti sprejetju omenjenega zakona v senatu. Zgornji dom francoskega parlamenta naj bi o zakonu odločal še ta mesec.

Spodnji dom francoskega parlamenta je zakon, ki v Franciji kot kaznivo dejanje opredeljuje zanikanje, da je bil poboj nad Armenci v začetku 20. stoletja genocid, sprejel 22. decembra lani kljub ostremu odzivu Turčije. Turški premier Recep Tayyip Erdogan je v odzivu napovedal vrsto sankcij proti Franciji. Turčija se je tudi odločila za odpoklic veleposlanika iz Pariza ter za prekinitev političnih, vojaških in gospodarskih odnosov med državama.

Francija je kot prva večja evropska država že leta 2001 priznala genocid nad Armenci. V besedilu, kot ga je 22. decembra lani sprejela narodna skupščina, je zapisano, da je kaznivo dejanje vsako zanikanje genocida, tudi nad Armenci.

Po armenskih podatkih je bilo v pobojih v otomanskem cesarstvu med letoma 1915 in 1917 ubitih prek milijon in pol ljudi, medtem ko Turčija trdi, da je bilo žrtev med 250.000 in 500.000. V Ankari tudi zavračajo označevanje pokola za genocid.

Oktobra 1914 je otomansko cesarstvo vstopilo v prvo svetovno vojno na strani Nemčije in Avstro-Ogrske, prihodnjo pomlad pa so začeli izvajati aretacije Armencev, osumljenih sovražnega razpoloženja do imperija, sprejeli so tudi poseben zakon, ki je dovoljeval deportacije "zaradi notranje varnosti".

Turčija priznava smrt kakega pol milijona Armencev, a vztraja, da cilj ukrepov ni bilo iztrebljenje armenskega naroda, temveč je šlo za ukrepe proti osebam, ki so med vojno sodelovale z ruskim sovražnikom.

Genocid nad Armenci je junija 1987 priznal tudi Evropski parlament, o genocidu pa že ves čas govori Grčija, ki je 24. april razglasila za dan spomina na genocid nad Armenci.

Danes v Armeniji živi približno 3,2 milijona ljudi, okoli osem milijonov pa v diaspori, večina v Rusiji, ZDA, Kanadi, na Bližnjem vzhodu in v Franciji.

V Ankari trdijo, da je edini namen zakona mobilizirati kakega pol milijona v Franciji živečih Armencev, da se bodo prihodnje leto udeležili predsedniških volitev.