Prijetje zadnjih obtožencev, nekdanjega poveljnika bosanskih Srbov Mladića in nekdanjega vodje Srbov na Hrvaškem Gorana Hadžića, ki so ju po letih skrivanja našli v Srbiji, je postalo mogoče zaradi okrepljenih prizadevanj Srbije za približevanju Evropski uniji. Njuno prijetje, še posebej pa Mladića, ki se je tudi ob pomoči oblasti v Beogradu skrival skoraj 16 let, je bilo za Srbijo namreč pomemben pogoj haaškega sodišča glede sodelovanja, s tem pa tudi za pridobitev statusa kandidatke EU. Zaradi zapletov v odnosih s Kosovom, zlasti po nasilju na severu s strani Beograda nepriznane države, pa Srbija tega statusa kljub temu še ni dobila.

S prihodom Mladića in Hadžića je sodišče prijelo vseh 161 obtožencev za vojne zločine, storjene med letoma 1991 in 1999. To so v mednarodni skupnosti pozdravili kot pomemben mejnik v mednarodnem pravu in prizadevanjih za odpravo nekaznovanosti ter priložnost za spravo v regiji, kjer se desetletje po koncu konfliktov vojne rane še niso zacelile. Za to sodišče - prvo sodišče za vojne zločine, ki so ga ustanovili Združeni narodi in prvo mednarodno sodišče za vojne zločine od Nürnberških in Tokijskih procesov -, ki je doslej obsodilo več kot 60 zločincev, pa to še zdaleč ne pomeni konec dela. V skladu z odločitvijo Varnostnega sveta ZN naj bi delo končalo do 31. decembra 2014, a na njem poteka še vrsta primerov, med drugim sedem sojenj, zato je vse bolj pod časovnim pritiskom.

Sodišče predvideva, da bodo v letu 2012 začeli sojenje Mladiću in Hadžiću, končali pa šest sojenj. Izreklo naj bi sodbe nekdanjemu poveljniku policije bosanskih Srbov Stojanu Župljaninu, nekdanjemu vodji vojaške tajne službe bosanskih Srbov Zdravku Tolimirju, pa tudi voditelju srbskih radikalcev Vojislavu Šešlju, ki je sicer šele pred meseci začel s predstavitvijo dokazov obrambe. Sodbo političnemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću, prijetem leta 2008, je na drugi strani po oceni Haaga mogoče pričakovati šele leta 2014, saj je za predstavitev dokazov predvidenih 400 ur, po tožilstvu pa naj bi s predstavitvijo svojih dokazov obramba začela šele letošnjo pomlad.

Sodišče kljub temu upa, da bo do konca mandata končalo vsaj prvostopenjske postopke proti vsem obtožencem, po tem pa bo njegovo delo nadaljeval mednarodni rezidualni mehanizem, ki bo prevzel in dokončal primere tako s sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije kot tudi v Ruandi. Kdaj naj bi se končalo sojenje Mladiću, pa je še povsem nejasno. Sodišče je le napovedalo, da želijo sojenja začeti spomladi 2012. Končati pa mora tudi ponovljeno sojenje nekdanjemu poveljniku Osvobodilne vojske Kosova Ramushu Haradinaju, ki se je začelo avgusta lani.

Milošević umrl še pred izrekom sodbe

Kljub prijetju vseh obtožencev pa žrtve in svojci žrtev, potem ko je leta 2006 pred izrekom sodbe umrl nekdanji srbski predsednik Slobodan Milošević, še vedno čakajo na pravico in kaznovanje najbolj odgovornih za ena najhujših zločinov, genocid v Srebrenici in padec Vukovarja. V Srebrenici so srbske sile ubile več kot 8000 Bošnjakov, pregnale pa 25.000 ljudi. Po obsodbi generala Radislava Krstića za zločine v Srebrenici na 35 let zapora čakajo še na obsodbo glavnega poveljnika sil bosanskih Srbov v tem pokolu, Mladića, pa tudi Karadžića, ki je bil politični voditelj bosanskih Srbov.

Sojenje Hadžiću pa bi bo pričakovanjih Zagreba lahko razsvetlilo tudi usode več kot 300 pogrešanih oseb, potem ko so srbske sile v enem najhujših množičnih zločinov med vojno na Hrvaškem ob padcu Vukovarja leta 1991 ubile 260 ljudi, predvsem ranjencev, ter pregnale 22.000 prebivalcev. Hrvaška v letu 2012 nestrpno čaka tudi odločitev sodišča na pritožbo na obsodbo hrvaških generalov Anteja Gotovine in Mladena Markača, ki sta bila v za mnoge Hrvate šokantni obtožbi zaradi poveljniške odgovornosti za zločine v času med in po operaciji Nevihta leta 1995 obsojena na 24 oziroma 18 let zapora. Končna razsodba naj bi bila znana do konca 2012.