Digitalna orodja kot so YouTube, twitter ali pa facebook so zaznamovala letošnja družbena gibanja, saj so sprožila val nove generacije aktivizma. Medtem ko je svet vedno bolj povezan prek spletnih družbenih omrežij, revolucionarji ravno prek tega dobivajo vse večjo moč. Nič več ne ostane skrito, kot nekoč.

Začelo se je v Tuniziji

Kako se je vse začelo? Z revolucijo v Tuniziji in zažigom 26-letnega prodajalca zelenjave, ki so ga sicer že decembra lani nadlegovali policisti in oblast. Samomor Mohameda Bouazizija je spodbudil revolucijo v njegovi domovini, ki se je hitro razširila po vsem arabskem svetu.

Mladi Tunizijci so prek facebooka in twitterja začeli organizirati proteste, Bouazizi pa je bil njihov vzor. Tako se je začela revolucija zoper 23-letno vladavino Zina El Abidine Ben Alija.

Čeprav protesti, organizirani s pomočjo spletnih družbenih omrežij, v Egiptu niso bili tako miroljubni kot v Tuniziji, pa so bili bolj uspešni. Začeli so se 25. januarja in končali 11. februarja, ko je predsednik Hosni Mubarak napovedal umik s položaja. Oblasti so sicer blokirale twitter, kasneje pa še tekstovna sporočila in internet nasploh, a jim organizacije protestov ni uspelo ustaviti.

Podobno se je pripetilo tudi v Bahrajnu, kjer so oblasti štiri dni po začetku organizacij protestov blokirale internet. Prebivalci so snemali tudi pogreb protestnikov in posnetke objavili na YouTubu. A vsemu trudu navkljub do končnega cilja niso prišli, saj je kralj Hamad še vedno na oblasti.

Slike krvavega Gadafija

Protesti v Libiji so se začeli 17. februarja, le nekaj dni zatem so oblasti, kot drugod, tudi tukaj ljudstvu preprečile dostop do spleta, s čimer so skušale ustaviti organizacije protestov. Nasilje se je stopnjevalo, ko je Moamer Gadafi z vojsko napovedal vojno uporniškim silam. V mesecih brutalnosti, ki so sledili, je svet sledil novicam prek twitterja, kjer so objavili tudi, da je Gadafi Libijo zapustil, po njegovi smrti pa so spletna družbena omrežja preplavile fotografije njegovega krvavega trupla. Tudi konec vojne v Libiji je bil objavljen prek interneta – na facebooku ga je oktobra objavil Natov poveljnik James Stavridis.

Tudi zgodba v Siriji se pretirano ne razlikuje od zgoraj opisanih. Preden so se marca začeli protesti, sta bila facebook in YouTube več let blokirana, tri mesece po krvavih spopadih pa so oblasti onemogočile dostop do spleta.

Anonimni in LulzSec

Nikakor pa v letu 2011, ko govorimo o spletnih družbenih omrežjih, ne moremo pozabiti na hekerski skupini Anonimni in LulzSec. Največkrat so napade upravičili s svobodo do pridobivanja informacij, na kolena pa so spravile tako velika podjetja kot na primer Ciino spletno stran. Na spletnih družbenih omrežjih in internetu pa so objavljali osebne podatke tistih, ki so jih napadali.

Protesti v Londonu

Po Atenah in Lizboni so se v luči velike evropske krize protesti poleti odvili tudi v Londonu. A britanski protestniki za komunikacijo med seboj niso uporabljali istih pripomočkov, ampak so raje uporabili BlackBerry Messenger, prek katerega so organizirali množična zbiranja.

Zavzemimo Wall Street

Se sploh še spomnite, kako se je začelo gibanje Zavzemimo Wall Street? Začelo se je z objavo na blogu julija lani. Protestniki so se nato odpravili v park Zuccotti na Manhattnu, kamor so bile vse od 17. septembra uprte oči skorajda celega sveta. Protesti so se iz ZDA kmalu razširili po vsem svetu, prišli so tudi do Ljubljane.