Na decembrskih volitvah je z 49,3 odstotka glasov zmagala vladajoča Enotna Rusija, ki pa je v dumi izgubila dvotretjinsko "ustavno večino" in ima poslej še 238 sedežev. V 450-člansko dumo se je uspelo prebiti še trem strankam - komunistom z 92 poslanci, Pravični Rusiji s 64 poslanci in Liberalno-demokratski stranki s 56, medtem ko se več manjših strank ni moglo niti registrirati za volitve. Za predsednika parlamenta je bil izvoljen Putinov zaupnik Sergej Nariškin.

Opozorila glede kršitev na volitvah

Tako opozicija kot mednarodni opazovalci so opozorili na številne volilne kršitve. Enotna Rusija s premierom Vladimirjem Putinom na čelu očitke o kršitvah zavrača, ne pristaja pa niti na zahteve opozicije po razveljavitvi volilnih izidov in predčasnih volitvah ter odstopu vodje osrednje volilne komisije Vladimirja Čurova.

Opozicija je zato po volitvah organizirala proteste. Že na večer volitev so se protestniki začeli zbirati v Moskvi in Sankt Peterburgu, kasneje so se demonstracije razširile tudi v druga ruska mesta. Gre za najbolj množične proteste v Rusiji od razpada Sovjetske zveze leta 1991. Oblasti so se odzvale z aretacijami številnih pripadnikov opozicije, ta pa svari pred revolucijo, če ne bo dialoga s Kremljem.

Nekateri predstavniki opozicije pozivajo h korenitim reformam ruskega volilnega sistema še pred predsedniškimi volitvami 4. marca, na katerih Putin velja za velikega favorita. Drugi pozivajo demonstrante, naj se udeležijo predsedniških volitev in tako Putinu "vzamejo" zmago.

Putin in Medvedjev bosta v skladu z dogovorom zamenjala vlogi, in sicer bo Putin na marčnih volitvah najverjetneje znova izvoljen za predsednika države, Medvedjev, čigar mandat je po ocenah kritikov minil v Putinovi senci, pa bo vodil rusko vlado.

12-letni monopol Putina je v zatonu

Analitiki opozarjajo, da so protesti pokazali, da je Putinov 12-letni politični monopol v zatonu. Številni menijo, da bi se moral Putin umakniti s čela države, dokler je še priljubljen med Rusi. To poudarja tudi zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov, ki je pred 20 leti sam prav tako odstopil s položaja, ko je postalo jasno, da sovjetski sistem ne bo preživel. Kot pravi, bi morali volitve razveljaviti, Putin, ki je bil dva mandata predsednik in en mandat premier, pa bi moral storiti isto kot on in se odpovedati tretjemu predsedniškemu mandatu.

Štiriletni predsedniški mandat Medvedjeva, ki je po mnenju nekaterih zgolj "grel predsedniški stolček" za Putina, na Rusiji ni pustil posebnega pečata. Je bilo pa zaznati otoplitev v odnosih med Kremljem in Washingtonom. Tako je v začetku minulega leta stopil v veljavo leta 2010 podpisani novi sporazum o zmanjšanju strateške jedrske oborožitve Start.

Nekateri menijo, da je nov odnos med Rusijo in ZDA botroval tudi temu, da je Svetovna trgovinska organizacija (WTO) po dolgoletnih pogajanjih medse decembra vendarle sprejela Rusijo. Ta država bo sicer v organizacijo stopila 30 dni po notifikaciji o ratifikaciji pristopnega protokola, za katero ima duma čas do 15. junija.

A odnosi med Washingtonom in Moskvo še niso idilični, tudi zato ne, ker zveza Nato in Rusija ostajata na nasprotnih bregovih glede načrtov protiraketnega ščita v Evropi. V Moskvi menijo, da bi bil uperjen proti ruskemu raketnemu arzenalu in bi porušil ravnotežje moči, ki temelji na jedrskih konicah medcelinskih raket, s tem pa sprožil novo oboroževalno tekmo. Nato z ZDA na čelu pa na drugi strani vseskozi zatrjuje, da je ščit uperjen predvsem proti raketam iz "odpadniških" držav, kot je Iran. A Moskve s tovrstnimi trditvami ne prepriča.

Rusko-evropske odnose okrepil Severni tok

Medvedjev je zato lani napovedal, da bo Rusija namestila svoje rakete na meje z Evropo, če Nato ne bo prisluhnil pomislekom Moskve, maja pa je tudi posvaril, da bi se Rusija lahko umaknila iz novega sporazuma Start in začela novo hladno vojno, če ne bo dogovora glede postavitve protiraketnega ščita.

Konec novembra je Rusija v svoji eksklavi Kaliningrad na mejah z EU aktivirala radarski sistem, ki je del ruske protiraketne obrambe. Po besedah Medvedjeva gre za signal, da se je Rusija pripravljena odločno odzvati na grožnjo zahodnega protiraketnega ščita.

Trenja v odnosih z EU je spomladi povzročila tudi ruska prepoved uvoza vse sveže zelenjave iz unije zaradi epidemije okužb z nevarnim sevom bakterije E.coli. Začasna prepoved je veljala za zelenjavo iz vseh članic unije, Evropska komisija pa je takrat v odzivu Moskvo pozvala, naj prepoved nemudoma umakne.

Vezi med Rusijo in Evropo pa je med drugim okrepil minulo leto odprti 1224 kilometrov dolgi in 7,4 milijarde evrov vredni plinovod Severni tok, ki je tudi korak proti zagotavljanju oskrbe z energijo v Evropi. Rusija je tako še utrdila status najpomembnejše dobaviteljice energije Evropi.

Tudi zaradi tega je za Rusijo pomembno, da je EU gospodarsko stabilna. Rusija je decembra izrazila pripravljenost pomagati območju evra, in sicer naj bi v Moskvi razmišljali o do 20 milijardah dolarjev pomoči v okviru Mednarodnega denarnega sklada pod določenimi pogoji.