Maloprodajni trg se je v Srbiji v letu dni po uradnih podatkih skrčil za 16,1 odstotka, po oceni trgovcev pa se je promet zmanjšal celo za tretjino.
Medtem ko so se trgovci v Evropi s posledicami gospodarske krize borili tako, da so se v boj za potrošnike podali z nižjimi cenami, so skušali v Srbiji padec prometa pokriti z višanjem cen. Večina trgovskih verig je v tej državi pretekla leta ves čas povečevala marže, tako da te trenutno znašajo 23 odstotkov, piše B92.
Krepitev marž so trgovci v Srbiji med drugim utemeljevali z vztrajnimi podražitvami energentov in inflacijo. Stroka je na drugi strani opozarjala, da svoj delež kolača povečujejo zato, ker jim to omogoča odsotnost prave konkurence.
Srbska vlada naj bi zato verjetno že danes sprejela odločitev, da omeji marže na osnovna živila. Mnenja o tem so sicer v Srbiji deljena. Nekateri menijo, da je že skrajni čas, da Beograd poseže na to področje, saj da so marže trgovcev v Srbiji med najvišjimi v Evropi, drugi pa so prepričani, da se država ne bi smela vmešavati oz. da ne bi smela omejevati svobode trga.
"Za strateške proizvode, kot je proizvedena hrana, ni svobodnega trga. Zaradi padca življenjskega standarda in brezposelnosti je hrana v Srbiji v povprečju dosegla 42 odstotkov proračuna gospodinjstev. Tista, ki v živilski verigi ustvarjajo dobiček na račun potrošnikov, so trgovska podjetja," zatrjuje predstavnik Gospodarske zbornice Srbije Vojislav Stanković.
Med nasprotniki pa so seveda trgovci, ki verjamejo, da bi vlada s takšnim korakom delovala v nasprotju z načeli liberalnega trga. Podobno stališče zavzema tudi guverner srbske centralne banke Dejan Šoškić, ki poudarja, da lahko na višino marže v prvi vrsti vpliva konkurenca.
Če se bo Beograd odločil omejiti marže, bi se lahko cene osnovnih živil v Srbiji pocenile za med 10 do 15 odstotkov. Litrsko trajno mleko bi se pocenilo za 11 dinarjev na 79 dinarjev (za 11 centov na 76 centov), sladkor z 98 na 88 dinarjev (s 94 na 85 centov), svinjsko meso pa s 450 na 400 dinarjev (s 4,34 na 3,86 evra), še piše B92.
