Obenem je polovica anketirancev prepričanih, da država ne gre v napačno smer, medtem ko jih je novembra tako menilo 83 odstotkov. Optimizem državljanov je večji v primerjavi z raziskavami po parlamentarnih volitvah leta 2007, sicer pa nekoliko nižji kot je bil po volitvah leta 2003.
"Gre za pričakovan povolilni optimizem, ki bi ga oblast lahko izkoristila, saj bo izginil zelo hitro," so ocenili na Novi TV. Sicer je levosredinska koalicija (SDP, HNS, IDS, HSU) obdržala dvakratno prednost pred HDZ, ki jo je imela že jeseni pred volitvami 4. decembra.
Najmlajšega hrvaškega premiera Zorana Milanovića podpira 62 odstotkov vprašanih, kar je najvišja podpora nasledniku Ivice Račana v dosedanjih raziskavah. Pred volitvami novembra je imel podporo 48 odstotkov vprašanih. Zanimivo je, da ima pozitivno mnenje o Milanoviću tudi tretjina volivcev HDZ.
Bivšo premierko Jadranko Kosor podpira 29 odstotkov anketirancev, kar je najslabši izid kakega od vodij opozicije na Hrvaškem. Vrh lestvice je v tovrstnih raziskavah, ki potekajo od leta 2003, tradicionalno rezerviran za predsednika države - v zadnjih dveh letih za Iva Josipovića, ki tudi decembra ni imel manj kot 80 odstotkov podpore.
Na referendum o vstopu države v EU, ki bo 22. januarja prihodnje leto, namerava oditi 60 odstotkov vprašanih. Med njimi jih namerava 60 odstotkov podpreti članstvo svoje države v uniji, tretjina bo proti, sedem odstotkov jih je še neodločenih. Razmerje med podporniki in nasprotniki je bilo približno enako v celem letošnjem letu, razen spomladi, ko se je zaradi razsodbe haaškega sodišča proti hrvaškima generaloma Anteju Gotovini in Mladenu Markaču, število nasprotnikov približalo polovici vseh volivcev.
Vstop v EU večinoma podpirajo starejši visoko izobraženi menedžerji med 45 in 60 let, ki imajo plače višje od 1000 evrov in živijo na območju Zagreba. Ko gre za profil evroskeptikov, med njimi prevladujejo volivci s končano osnovno šolo in s plačami do 300 evrov, predvsem pa gre za delavce in gospodinje iz Dalmacije.
