"Francija je poteptala načela lastne revolucije: svobodo, enakost in bratstvo," je dejal Erdogan in dodal, da je današnja poteza parlamenta v Parizu sicer neprijetna za Turčijo, "a še večja nesreča za Francijo". "Vprašam vas, ali v Franciji obstaja svoboda misli in svoboda izražanja? Odgovor je ne. Francija je ukinila duh svobodne razprave," je bil oster.

Zakon je označil kot "primer rasizma, ksenofobije in diskriminacije", poslancem, ki so zanj glasovali, pa je očital podpihovanje sovraštva to Turkov in muslimanov. "Bolj kot za Turčijo je ta zakon krivica za Francijo, francoski narod in za francoska načela," je še menil na novinarski konferenci, ki jo je v živo prenašala televizija.

Kot je pojasnil, se je Turčija zaradi danes sprejetega zakona odločila prekiniti politično, vojaško in gospodarsko sodelovanje s Francijo. Poleg odpoklica veleposlanika to med drugim pomeni prekinitev uradnih stikov med državama in vojaškega sodelovanja, vključno s suspenzom skupnih vojaških vaj in omejitvijo francoskih vojaških preletov.

Kot pojasnjuje francoska tiskovna agencija AFP, se večina sankcij nanaša na vojaško sodelovanje med državama, ki sta obe članici zveze Nato. Turčija bo npr. o vsaki prošnji Francije za uporabo turškega zračnega prostora v vojaške namene ali za uporabo turških vojaških baz odslej odločala od primera do primera, vse prošnje za vplutje francoskih vojaških plovil v turška pristanišča pa bodo zavrnjene.

Sledijo tudi gospodarske posledice?

Turčija je sicer že pred tem Francijo opozorila, da bo sprejetje zakona sprožilo diplomatsko krizo med Parizom in Ankaro in imelo tudi gospodarske posledice. Kot je danes še napovedal Erdogan, bodo pozorno spremljali, kaj se bo še dogajalo v zvezi z zakonom, in po potrebi sprejeli nadaljnje povračilne ukrepe. Za uveljavitev mora namreč zakon potrditi še zgornji doma francoskega parlamenta, senat, nato pa je potreben še podpis predsednika Nicolasa Sarkozyja.

Francoski zunanji minister Alain Juppe je že izrazil obžalovanje ob odločitvi Ankare o umiku veleposlanika in dejal, da si želi, da se Turčija ne bi tako pretirano odzvala na odločitev francoskega parlamenta. Po armenskih podatkih je bilo v pobojih v otomanskem imperiju med letoma 1915 in 1917 ubitih prek milijon in pol ljudi, medtem ko Turčija trdi, da je bilo žrtev med 250.000 in 500.000. V Ankari tudi zavračajo označbo genocid, češ da cilj ni bil iztrebljenje armenskega naroda, ampak je šlo za ukrepe proti osebam, ki so med vojno sodelovale z ruskim sovražnikom.

Francija je kot prva večja evropska država že leta 2001 priznala obstoj genocida nad Armenci. V danes sprejetem besedilu pa je zapisano, da je kaznivo dejanje vsako zanikanje genocida, tudi nad Armenci. Genocid nad Armenci je junija 1987 priznal tudi Evropski parlament, o genocidu pa že ves čas govori Grčija.