Za Nariškina je glasovalo 238 od 450 poslancev dume, v kateri - četudi ne več z absolutno večino - še vedno prevladuje Putinova Enotna Rusija. Zasedajo ravno 238 od 450 sedežev. Proti Nariškinovi kandidaturi je glasovalo 88 poslancev. Za zmago je bilo sicer potrebno zbrati najmanj 225 glasov. Na drugo mesto se je z 208 glasovi uvrstil član Komunistične stranke Ivan Melnikov, štiri glasove manj je dobil vodja skrajno nacionalistične Liberalnodemokratske stranke Vladimir Žirinovski, četrto mesto pa je pripadlo vodju levo usmerjene stranke Pravična Rusija Sergeju Mironovu.

57-letni Nariškin velja za Putinovega zaveznika, nekateri pa mu pripisujejo tudi služenje v nekdanji sovjetski obveščevalni službi KGB, četudi sam tega v biografiji ne navaja. Nariškin je diplomiral iz ekonomije in strojništva na fakultetah v Sankt Peterburgu, sredi 80. let pa je delal na gospodarskem oddelku sovjetskega veleposlaništva v Belgiji. V 90. letih je delal v lokalni vladi sanktpeterburške regije. Od leta 2004 je delal v predsedniški administraciji v Kremlju, ki jo je od leta 2008 do leta 2011 tudi vodil.

Pred Nariškinom je dumo vodil predsednik Enotne Rusije Boris Grizlov, ki pa je po množičnih povolilnih protestih proti poneverbam in nepravilnostim na volitvah 4. decembra odstopil. Povolilni protesti, ki so 10. decembra poleg Moskve in Sankt Peterburga zajeli tudi druga večja ruska mesta, so na ulice pripeljali več deset tisoč ljudi, oblasti pa so nanje reagirali s številnimi aretacijami.

Po koncu 15-dnevnega pripora so moskovske oblasti na prostost danes izpustile več prijetih protestnikov, med njimi ruskega blogerja in aktivnega člana opozicije Alekseja Navalnega in vodjo opozicije Iljo Jašina. Navalni je sicer že zagotovil, da se bodo protesti nadaljevali z novim množičnim shodom v soboto v Moskvi. Medtem ko si protestniki prizadevajo za pravične volitve in demokracijo, rusko dumo še vedno zaznamuje pomanjkanje liberalne opozicije, poleg tega pa je težko spregledati osebnostno zanimiv nabor poslancev Enotne Rusije.

Med njimi sta na primer 27-letna igralka Marija Koževnikova, ki je leta 2009 gola pozirala za rusko različico revije Playboy in filmski režiser Stanislav Govoruhin, ki bo predvidoma vodil tudi Putinovo predsedniško kampanjo. Med poslanci izstopajo tudi znani športniki, na primer nekdanji teniški igralec Marat Safin, boksar Nikolaj Valujev, umetnostna drsalka in olimpijska prvakinja Irina Rodnina in ritmična gimnastičarka Alina Kabajeva.