Ameriški vojaški tožilci so za 23-letnega vojaka sestavili obtožnico z 22 točkami, edino usmiljenje pa so pokazali s tem, da ne bodo zahtevali smrtne kazni zaradi izdaje. Vojaku, ki ga ima vse več ljudi po vsem svetu za junaka, ker je svetu razkril tudi umazane podrobnosti delovanja ameriške vlade, grozi dosmrtni zapor.

Junak ali izdajalec?

Za večino ameriških politikov in vojakov pa velja za izdajalca, ki je z objavo skrivnosti ogrozil nacionalno varnost, interese ZDA in življenja ljudi. Republikanski kongresnik iz Michigana Mike Rogers je med drugimi dejal, da je za človeka, kot je Manning, edina primerna smrtna kazen.

Manning doslej sicer ni uradno priznal ničesar, saj so ga po aretaciji maja leta 2010 v Iraku bolj ali manj držali za zapahi in bo v petek sploh prvič stopil pred sodnika. Njegov odvetnik naj bi med drugim sicer trdil, da ni prav nobenega dokaza, da je bilo zaradi objave dokumentov izgubljeno kakšno življenje, oziroma da so zaradi tega trpeli ameriški interesi in ugled po svetu.

Argument obrambe naj bi bil tudi ta, da so objave pomagale k vstajam v arabskem svetu in da Manning ne more biti vohun, ker ti ne objavljajo informacij vsemu svetu. Za tožilstvo vse to nima nobenega pomena. Dokumenti so bili označeni kot zaupni in objava ni bila dovoljena.

Ravnanje že na robu mučenja

Ameriške oblasti so z Manningom ravnale s tradicionalnim pretiravanjem na strani domnevnih interesov nacionalne varnosti. Iz Iraka so ga poslali v oporišče marincev Quantico v Virginiji, kjer so ga zaprli v samico za 23 ur na dan in ga tudi slačili do golega, ker naj bi bil domnevno nagnjen k samomoru.

Zaradi postopkov, ki jih je označil za "bedaste", je odstopil tiskovni predstavnik State Departmenta Phillip Crowley, Združeni narodi so sprožili preiskavo, konec nepotrebnega poniževanja pa so zahtevale tudi organizacije, kot je Amnesty International. Pismo so poslali evropski poslanci, ogorčenje so izražali tudi britanski poslanci, kongresnik iz Ohia Dennis Kucinich pa je obrambnemu ministru Robertu Gatesu grozil s kazenskim pregonom.

Hrup je deloma zalegel, saj so Manninga aprila letos preselili v zapor Fort Leawenworth v Kansasu, ne glede na to, da je vrh administracije s predsednikom Barackom Obamo na čelu ves čas zatrjeval, da s postopki proti Manningu ni nič narobe.

Za postopek proti vojaku so določili bazo, kjer je sedež Agencije za nacionalno varnost, ki se po službeni dolžnosti ukvarja z odkrivanjem skrivnosti, kot je to počel Manning. Vojska trdi, da so Fort Meade izbrali zato, ker ima oporišče največjo sodno dvorano v okolici Washingtona. Bradleyjevih podpornikov tam sicer ne bo, ker jim vstopa ne bodo dovolili.

Zbrali denar za obrambo in napovedali globalne demonstracije

Zato pa demonstracije napovedujejo pred vhodom v oporišče. Prihod napovedujejo pripadniki gibanja Okupiraj Wall Street in aktivisti za človekove pravice. Tam bo tudi Daniel Ellsberg, ki je v času vietnamske vojne razkrival umazanije vlade s predajo tako imenovanih dokumentov iz Pentagona New York Timesu in danes velja za junaka. Ellsberg pravi, da je Manning zanj prav tako junak.

Svetovna mreža podpornikov Bradleyja Manninga je zbrala 400.000 dolarjev za njegovo obrambo, v soboto, ko bo vojak dopolnil 24 let, pa se napovedujejo demonstracije po vsem svetu.

Zaslišanja naj bi trajala kakih pet dni. Ker Manning še ni bil na sodišču, ni znano, kakšna bo njegova obramba. Tožilstvo ima v rokah prepise elektronske komunikacije Manninga z nastavljenim nekdanjim računalniškim kriminalcem Adrianom Lamo, ki je ponosen na svoje sodelovanje z vlado.

Bradley je Lami priznal, da je WikiLeaksu poslal dokumente, ki jih je vzel s slabo zavarovanega računalniškega sistema v Iraku. Opisoval mu je tudi osebne travme homoseksualnega vojaka, obkroženega "s kmetavzarji, ki so hitri na sprožilcu", in podobno.

Primer proti Manningu lahko tudi vpliva na ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea, proti kateremu velika porota v Virginiji skuša sestaviti podobno obtožnico kot za Manninga.