Pred odhodom iz pripora bo moral Sanader plačati 12,4 milijona kun (1,8 milijona evrov) varščine, odvzeli mu bodo potni list, vsak prvi ponedeljek v mesecu pa se bo moral oglasiti pri sodniku. Moral bo tudi priseči, da ne bo pobegnil, je danes dejal tiskovni predstavnik zagrebškega sodišča in preiskovalni sodnik Krešimir Devčić. Obtožni svet je sicer očitno sprejel pritožbo obrambe na prejšnjo odločitev preiskovalnega sodnika, da Sanader ne sme zapuščati Zagreba, kjer ima prijavljeno bivališče.
V priporu točno eno leto
Protikorupcijski urad se je prej pritožil na višino varščine, za katero je ocenil, da je prenizka glede na obtožbe proti Sanaderju. Sicer pa gre za najvišjo varščino v zgodovini hrvaškega pravosodja. Tožilstvo ima tri dni časa za novo pritožbo, ki bo verjetno temeljila na podobnih pripombah, potem pa bo Sanader verjetno lahko zapustil pripor v Remetincu, kjer je priprt od srede julija. Sanader je sicer v priporu točno leto dni - 10. decembra lani so ga priprli v Avstriji, dan po tem, ko je pobegnil iz Hrvaške.
Ravno zaradi nevarnosti pobega je tožilstvo zahtevalo nov pripor za Sanaderja, potem ko so v petek vložili tretjo obtožnici proti njemu zaradi korupcije, in sicer v primeru Fimi-media. Pred tem je v torek ustavno sodišče odločilo, naj bivšega predsednika spustijo po plačilu varščine, kar je naslednji dan sprejelo tudi zagrebško sodišče.
Današnja odločitev je bila pričakovana glede na pravosodno hierarhijo in nadrejenost ustavnega sodišča znotraj pravosodnega sistema. Sanaderjevi odvetniki so pred današnjo odločitvijo napovedali, da so pripravljeni zahtevati prostost za svojega klienta tudi na sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.
Proti Sanaderju poteka združeno sojenje v dveh primerih zaradi prejemanja pol milijona evrov ilegalne provizije od koroške Hypo Alpe Adra Banke sredi 90. let prejšnjega stoletja ter zaradi deset milijonov evrov podkupnine, ki naj bi jih dobil leta 2009 od madžarske energetske družbe Mol za prepustitev upravljavskih pravic v Ini.
Največji interes javnosti pa je deležen primer Fimi-media, v katerem je poleg Sanaderja obtožena tudi HDZ kot pravna oseba ter še šest fizičnih in tri pravne osebe. Po navedbah Uskoka naj bi od konca leta 2003 do julija 2009 oškodovali državni proračun za najmanj 100 milijonov kun (13,5 milijona evrov), ker so prek oglaševalske agencije Fimi-media črpali denar iz javnih podjetij in ministrstev.
Gre za predmet, ki obsega 60.000 strani dokumentacije, obtožnica pa ne vključuje vodij državnih podjetij in institucij, ki so sodelovali pri črpanju denarja in nakazovanju sredstev v črne sklade HDZ. So pa v Uskoku napovedali, da bodo sprožili posebne postopke zaradi zlorabe pri poslovanju s Fimi-medio.
