Lani sprejeti zakon o integriteti in preprečevanju korupcije definira korupcijo kot vsako "kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev, ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega".
Po izsledkih raziskave je sicer Slovenija letos na indeksu zaznave korupcije z lanskega 27. mesta, letos padla na 35. mesto. Ob tem so sicer v organizaciji dodali, da letošnji indeks za Slovenijo z rezultati raziskave v minulih letih ni primerljiv, saj gre za drugačen nabor virov podatkov.
Na poročilo pa so se odzvali tudi v komisiji za preprečevanje korupcije, kjer so zapisali, da jih ni presenetilo. Kot so navedli, so v letnem poročilu poudarili, da je bila Slovenija v preteklosti na mednarodnih lestvicah zaradi določenih metodoloških omejitev uvrščena mogoče celo previsoko. "Padca za skoraj 10 mest v enem letu zato ni razumeti kot pokazatelja, da se je zgolj v enem letu stanje na tem področju tako poslabšalo, ampak da ocena šele zdaj bolj realno prikazuje stanje, ki je v Sloveniji prisotno že desetletje in več," so še zapisali.
Komisija za preprečevanje korupcije je zaradi dneva korupcije tokrat tudi nekoliko prej izdala naslednjo številko Vestnika. V njem je predsednik komisije Goran Klemenčič zapisal, da je problem korupcije v Sloveniji resen in realen. Da se bo položaj izboljšal, so po njegovih navedbah potrebni boljša zakonska podlaga, ustrezni materialni pogoji za delo nadzornih inštitucij in sprememba miselnosti.
O trenutnem stanju na področju korupcije je Klemenčič spregovoril tudi v intervjuju za STA, ki bo objavljen danes.
