Srečanje je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa trajalo uro dlje, kot je bilo sprva načrtovano, kljub temu pa na koncu ni prišlo do dogovora. "Vseeno smo enotni, da si bomo še naprej prizadevali za dogovor in da se moramo še naprej pogovarjati," je pojasnil Rasmussen.
Zatrdil je še, da je Nato pripravljen upoštevati pomisleke Rusije glede protiraketnega ščita v Evropi. "Če bi lahko dosegli soglasje o tem vprašanju, potem bi lahko naše odnose dvignili na višjo raven," je dejal.
V Rusiji so se namreč v zadnjem času okrepile frustracije zaradi pomanjkanja napredka v pogovorih glede postavljanja protiraketnega ščita v Evropi. Voditelji Nata in Rusije so se lani na vrhu zavezništva v Lizboni namreč dogovorili o sodelovanju pri tem projektu, a kakega konkretnega napredka v letu dni praktično ni bilo.
Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je prejšnji mesec celo napovedal, da bo Rusija namestila svoje rakete na meje z Evropo, če Nato ne bo prisluhnil pomislekom Moskve. V Evropi so se odzvali z upanjem, da so bile te napovedi namenjene predvsem domači javnosti za potrebe predvolilne kampanje.
Rusija sicer že vseskozi meni, da bi bil protiraketni ščit v Evropi uperjen proti ruskemu raketnemu arzenalu in bi na ta način porušil ravnotežje moči, ki temelji na jedrskih konicah medcelinskih raket, s tem pa sprožil novo oboroževalno tekmo. Nato z ZDA na čelu pa na drugi strani vseskozi zatrjuje, da je ščit uperjen predvsem proti raketam iz "odpadniških" držav, kot je na primer Iran. A Moskve s tovrstnimi trditvami ne prepriča.
Ruski zunanji minister Lavrov je danes nadaljeval s tovrstnimi pomisleki, a je pustil odprta vrata za nadaljnja pogajanja, "dokler se bodo upoštevali legitimni pomisleki vseh strani". Zahteval pa je "jasna zagotovila, da protiraketni ščit ni uperjen proti strateškim zmogljivostim Rusije".
S tem naj bi se zavzel za sklenitev mednarodne pogodbe, s katero bi se Nato zavezal, da protiraketni ščit ne predstavlja nikakršne grožnje ruskim raketam. V Washingtonu naj bi bili pripravljeni sprejeti nezavezujočo pisno izjavo, nikakor pa ne pravne pogodbe, navaja ameriška tiskovna agencija AP.
Kot je dejala ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, "nobena zaveznica v Natu ne bo dala nobeni drugi državi izven zavezništva pravico do veta" glede vprašanja izgradnje protiraketnega ščita, ki je, kot je poudarila, uperjen proti Iranu in drugim morebitnim nedržavnim subjektom, "ki predstavljajo najbolj skrito grožnjo".
Ponovila je še, da ščit ni uperjen proti Rusiji in njenim strateškim interesom. Zato Moskvi tudi ne bi bilo treba sprejemati nekih protiukrepov, je še dejala ameriška državna sekretarka.
