Po več kot 20 letih se je na sodišču v Beogradu nedavno znova začela zapuščinska razprava, na kateri naj bi razdelili imetje nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita. Zapuščinska razprava se je sicer začela že leta 1983 na zahtevo Titovega sina Žarka, nasprotovala pa naj bi ji Titova vdova Jovanka.

Na razpravi konec oktobra so po poročanju beograjskega dnevnika Večernje novosti sodelovali trije otroci pokojnega Titovega sina Žarka, Josip - Joška in Zlatica iz njegovega prvega zakona ter Svetlana iz tretjega zakona, in pravni zastopniki Jovanke Broz. Jovanke na sodišče osebno ni bilo, prav tako nista prišla Titov drugi sin Mišo in vnuk Edvard, Žarkov sin iz drugega zakona, ki živita v Zagrebu. Naslednja razprava je napovedana za 23. december.

Po prvi zapuščinski razpravi, so dediči ugotovili, da na popisnih listih manjkajo najbolj dragocene stvari. ''Jovankini odvetniki so takoj ugotovili, da so bili popisi, z lastnino, ki jo je treba razdeliti in ki so na sodišče prišli iz Muzeja zgodovine Jugoslavije ter Arhiv Srbije, predhodno skrajšani,'' je za Index povedal odvetnik Joška Broza, Goran Petronijević ter dodal, da je tako veliko stvari izginilo saj so jih v različnih obdobjih odnesli ''čuvaji'' Titovega premoženja.

Tako so izginile drage slike, razna darila, ukradene so bile številne puške iz njegove cenjene zbirke. V slednji je bila, kot je povedal Joško Broz, 167 primerkov, v izložbi pa jih je sedaj le še 67. poleg tega je izpuhtelo tudi več dragih ur, 20 izmed njih so ukradli pred šestimi leti iz izkložbe v Beogradu.

Različne državne komisije so spisale tri različne popise Titove lastnine, najvrednejše stvari pa so se nahajale na četrtem seznamu, ki je dolga leta ostal tajen. Gre predvsem za stvari s tega četrtega seznama Titovega imetja. Na njem naj bi bilo vse, česar tedanje jugoslovansko vodstvo po Titovi smrti ni hotelo dati Jovanki - od nakita in slik ter zbirke narodnih noš do predsednikovega voznega parka, odličij, zlatih kočij in konjev.

Stvari na tem "razvpitem" seznamu naj bi bile vredne od 50 do 60 milijonov dolarjev, ocene Jovankinega nekdanjega odvetnika Toma File povzemajo Večernje novosti in dodajajo, da Tito po drugi strani ni imel lastnih nepremičnin - z izjemo majhnega vinograda, ki ga je kupil in nato še za časa življenja podaril sinu Žarku.

Komu kaj?

Komu bo sploh pripadla zlata kočija z vprežnimi konji in osem metrov dolgim nizom iz biserov? Šele 30 let po Titovi smrti bo beograjsko sodišče odločalo o tem, kako si bodo lastnino razdelili njegova vdova, sinovi in vnuki.

Omenjeno sodišče ne bo delilo le lastnine, ki je ostala v Srbiji, temveč tudi tisto, ki je ostala na Hrvaškem, torej tudi avtomobile iz garaže na Brionih. Poleg Titovih stanovanj na Dedinji in Brionih, se del lastnine, ki se bo delil, nahaja tudi v stanovanjih v Kumrovcu.

Poleg Jovanke pa so nasledniki in dediči še sin Mišo in pa otroci pokojnega Titovega sina Žarka, Joško, Zlatica in Svetlana. Mišova hči je dejala, da ne ve ničesar o dediščinski razpravi v Beogradu: ''Zaposlena sem z gledališčem in me ne zanima kaj se tam dogaja.''

Na razpravi so dobili popis lastnine, ki bi morala biti razdeljena, Jovankini odvetniki pa so sedaj prinesli še seznam lastnine, za katero vdova Josipa Broza trdi, da bi morala biti izvzeta iz dediščine, saj da so to njene osebne stvari in tako pripadajo njej, ne pa Titu. Med drugim Jovanka zahteva tudi predmete iz Brionov in Vange.

Kot je povedala Jovanka, so od celotne Titove lastnine do sedaj njegovi nasledniki dobili plačane le avtorke pravice, kart pomeni, da je vsak od njih dobil plačanih približno 4000 takratnih meniških mark.