Mednarodna podnebna konferenca v južnoafriškem Durbanu, ki bo od 28. novembra do 9. decembra, bo po Koebenhavnu in Cancunu že tretji poskus opredelitve skupnih globalnih pravnih temeljev za boj proti podnebnim spremembam po letu 2012.
Xie je poudaril, da glavno krivdo za trenutni podnebni položaj nosijo razvite države, ki bi zato morale prevzeti tudi vodilno vlogo pri boju s podnebnimi spremembami. "Tematika podnebnih sprememb zaradi svetovne finančno-gospodarske krize ni postala manj pomembna, samo manj opazna," je po poročanju tujih tiskovnih agencij poudaril Xie.
EU bi morala na konferenci pokazati, da igra vodilno vlogo, ter podpreti nadaljevanje kjotskega protokola po letu 2012, pa meni Evropski parlament. Poslanci v resoluciji, ki so jo sprejeli prejšnji teden, poudarjajo, da bo zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov nad ciljem 20 odstotkov do leta 2020 koristilo tudi gospodarstvu unije.
Nemška kanclerka Angela Merkel je sicer skeptična, da bodo v Durbanu doseženi kakršnikoli koraki v smer, da bi omejili globalno segrevanje pod dvema stopinjama Celzija do leta 2050. Poudarila je, da predvsem največji onesnaževalci, kot so Kitajska, Indija in Brazilija, niso pripravljeni sprejeti zavezujočih ciljev za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov.
V Durbanu bi po mnenju Pekinga moral biti storjen korak naprej predvsem pri pogajanjih za vzpostavitev finančnih mehanizmov za Zeleni podnebni sklad za podporo državam v razvoju.
Tudi evropski poslanci želijo, da bi EU pomagala pri sklenitvi dogovora glede virov za omenjeni sklad. Cilj je, da bi do leta 2020 ta sklad znašal 100 milijard dolarjev letno. EU bi na leto prispevala 30 milijard evrov, ob tem pa bi ločeno financirala tudi svoje okoljske politike.
