Slovesnost je potekala tudi ob spominskem obeležju, postavljenem v spomin na padec zidu, ob katerem so prižgali sveče in položili cvetje. Slovesnosti so se udeležili župan Berlina Klaus Wowereit in predstavniki političnih strank. Wowereit se je ob tem spomnil tudi tistih, ki so "omogočili čudež 9. novembra 1989", ko je padel zid. Ob tem je pohvalil zagovornike človekovih pravic iz nekdanje Vzhodne Nemčije, ki so imeli pogum in državljansko držo ter hkrati tvegali življenje za svobodo.
Nemška kanclerka Angela Merkel pa se je ob današnji obletnici izrekla za spremembo v evropski politiki. "Čas je za preboj k novi Evropi," je v Berlinu dejala Merklova, ki meni, da je treba hitro ukrepati, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Padec Berlinskega zidu velja za enega najvidnejših simbolov konca komunističnih režimov v Vzhodni Evropi. Znotraj same Nemčije je poleg tega tlakoval pot združitvi tedaj ločene države, ki je bila uradno zaključena oktobra 1990.
Toda tudi 22 let po združitvi Nemčije še vedno obstajajo velike gospodarske razlike med t.i. starimi in novimi nemškimi deželami. Kot izhaja iz najnovejšega letnega poročila vlade o nemški enotnosti, se je proces gospodarskega približevanja v zadnjih letih upočasnil. Bruto domači proizvod na prebivalca v vzhodnih deželah dosega okoli 73 odstotkov BDP zahodnih dežel. Kljub temu pa vlada v Berlinu razvoj po 22 letih ocenjuje pozitivno, medtem ko so opozicijske stranke do poročila kritične. Menijo namreč, da vlada olepšuje stvari in v njem hvali sama sebe, poroča dpa.
Nemški notranji minister Hans-Peter Friedrich je ob objavi poročila med drugim danes izpostavil znižanje brezposelnosti v novih deželah. Ta leži s 860.500 brezposelnimi močno pod mejo enega milijona, čeprav je še vedno skoraj dvakrat višja kot v starih deželah. Nove dežele bodo prav tako še naprej deležne pomoči, da bi se do leta 2019 z vidika življenjskega standarda izenačile s starimi deželami.
