Premierka Jadranka Kosor bo Cerkvi podarila politično šolo in spominski dom borcev v Kumrovcu, tako kot še vrsto nadomestnih objektov, ki so v lasti države, je danes poročal Večernji list. Časnik dodaja, da je Cerkev vztrajala pri določenih poslopjih, ki jih želi kot nadomestilo za odvzeto premoženje v času bivše Jugoslavije.
Hrvaški mediji so sicer že čez poletje omenjali, da obstaja možnost, da bi država prepustila politično šolo in spominski dom v Kumrovcu Cerkvi, ki naj bi potem v rojstnem kraju Josipa Broza Tita uredila pastoralni center. Za nakup kumrovškega kompleksa so se sicer na javne razpise večkrat prijavile Terme Tuhelj, a so vse ponudbe zavrnili.
Hrvaška je oktobra 1997 podpisala pogodbo z Vatikanom o gospodarskih vprašanjih, ki je določala tudi vrnitev nacionaliziranega premoženja Cerkvi. Postopek je bil počasen, Cerkvi pa se zdaj mudi, ker so ocenili, da bodo z odhodom HDZ z oblasti po decembrskih parlamentarnih volitvah še težje prišli do nacionaliziranega premoženja, ocenjuje Večernji list.
Politična korupcija
Bivši hrvaški veleposlanik v Vatikanu in Sloveniji Ivica Maštruko je za hrvaške medije danes ocenil, da gre za "politično korupcijo". Dejal je, da si premierka Kosorjeva in HDZ kupujeta naklonjenost in podporo Cerkve le nekaj tednov pred volitvami, saj je vlada komaj oktobra ustanovila posebno komisijo za izvajanje pogodb s Svetim sedežem.
"Hitro so dosegli dogovor in uredili dolgoletni problem. Če so to storili tik pred volitvami, je jasno, da gre za klasično politično korupcijo," je za Radio 101 in tportal.hr izjavil Maštruko, ki je bil tudi univerzitetni profesor sociologije religije in velja za strokovnjaka za odnose med državo in Cerkvijo.
V Kumrovcu so nad odločitvijo ogorčeni, ker so pričakovali, da bodo objekti, ki že več kot dve desetletji propadajo, vendarle namenjeni za komercialno rabo. Ob poslopju so namreč tudi športna igrišča in kompleks bi lahko bil idealen za kak športni tabor, nenazadnje pa tudi za turistični, kongresni ali znanstveni center.
Hrvaški mediji so danes poročali, da je bil na ponedeljkovi seji tudi glavni državni tožilec Mladen Bajić. Večernji list poudarja, da je njegova vloga pomembna zaradi spora glede premoženja župnije Dajla v poreško-istrski škofiji. Ugiba se, da je Bajićeva navzočnost na ponedeljkovem srečanju lahko znamenje, da bo država vnovič spremenila mnenje in znova vrnila Cerkvi sporno premoženje, ki ga zahtevajo italijanski benediktinci.
