Kdo so posredniki, Moreno-Ocampo ni pojasnil, dejal pa je tudi, da ne ve, kje natančno se nahaja Saif al Islam Gadafi. Moreno-Ocampo je še dejal, da poleg tega Gadafijevemu sinu njegovi privrženci po njegovih informacijah ponujajo zatočišče v eni od afriških držav, ki sicer ne sodeluje s sodiščem. Kot eno od možnih držav je omenil Zimbabve. Privrženci naj bi med drugim prihajali iz Južnoafriške republike.

ICC je za 39-letnega Saifa al Islama junija izdal zaporni nalog zaradi zločinov proti človečnosti. Sodišče je zaporni nalog izdalo tudi za nekdanjega vodjo libijskih obveščevalnih služb Abdulaha al Senusija. Po nekaterih informacijah sta po smrti Moamerja Gadafija oba pobegnila v Niger, Senusi pa je od tam pobegnil v Mali. Po navedbah AP naj bi bil v Mali namenjen tudi Saif al islam.

Nato v pripravljenosti

Države članice zveze Nato so danes v Bruslju potrdile, da bo operacija Združeni zaščitnik v Libiji končana 31. oktobra. Dotlej bo Nato še naprej spremljal varnostne razmere v Libiji in bo v primeru, da bodo civilisti ogroženi, ponovno posredoval, je zatrdil generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen.

Nato je odločitev sprejel, potem ko je Varnostni svet ZN v četrtek sprejel resolucijo, ki določa, da se mandat za mednarodno posredovanje v Libiji zaključi v ponedeljek ob 23:59 po libijskem času. Po prvotnih načrtih bi se morala operacija končati konec septembra, a jo je zavezništvo 21. septembra podaljšalo za dodatnih 90 dni oziroma do konca leta, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Nato je v skladu z zgodovinskim mandatom VS ZN izpolnil svojo dolžnost varovanja libijskega ljudstva," je dejal Rasmussen, ki je operacijo Združeni zaščitnik označil kot eno najuspešnejših v zgodovini zavezništva. Rasmussen je dejal, da je Nato operacijo vodil hitro, učinkovito in natančno. Poudaril je, da je Nato deloval skupaj z libijskem ljudstvom, ki mora sedaj izgraditi novo Libijo, ki bo temeljila na spravi, spoštovanju človekovih pravic in vladavini prava.

Natova operacija se je začela 31. marca, njen namen pa je bilo izvajanje območja prepovedi letenja nad Libijo in zaščita civilistov pred napadi sil libijskega samodržca Moamerja Gadafija. V operaciji je sodelovalo 18 držav zavezništva, zračne napade pa so izvajala letala osmih članic - ZDA, Velike Britanije, Francije, Kanade, Belgije, Italije, Danske in Norveške.

Napadli skoraj 6000 ciljev

Zavezniška letala so v sedmih mesecih opravila več kot 26.000 poletov in napadla skoraj 6000 ciljev, od katerih je bilo 1600 vojaških objektov, bunkerjev in baz, 1270 skladišč orožja, 690 protiletalskih sistemov, 600 tankov in oklepnikov ter 405 topov in raketometov. Levji delež stroškov za operacijo so prispevale ZDA z 1,1 milijarde dolarjev, Velika Britanija je prispevala okoli 480 milijonov dolarjev, Francija pa okoli 420 milijonov dolarjev.

Na pozive libijskih oblasti, da bi zavezništvo še naprej pomagalo libijskemu nacionalnemu prehodnemu svetu pri nadzoru mej in migracij, pa je Rasmussen odgovoril, da "je Nato vedno pripravljen pomagati, če je to potrebno in zaželeno". Nato lahko pomaga pri reformi varnostnih in obrambnih institucij, "ki jih vse demokracije potrebujejo, če želijo ostati svobodne in varne", je še dejal generalni sekretar Nata.