Palestinci imajo v Generalni skupščini Združenih narodov trenutno status "entitete", nečlanice brez pravice do glasovanja.

Kot je danes po poročanju ameriške tiskovne agencije AP povedal predstavnik Palestincev v ZN Rijad Mansur, naj bi Abas prošnjo Banu izročil po svojem govoru pred GS ZN. Po pričakovanjih naj bi Ban nato pismo preučil in ga poslal Varnostnemu svetu ZN, ki mora pred glasovanjem v GS ZN dati zeleno luč. ZDA so medtem že napovedale veto. Obstaja pa, kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, možnost, da GS ZN sam odloči o razširjenem statusu opazovalke, kjer veto ni mogoč.

Palestinski premier Salam Fajad pa je danes po srečanju z norveškim zunanjim ministrom Jonasom Gagrom Stoereom ocenil, da bo morebitna odobritev polnopravnega članstva v ZN za Palestince pomenila, da bodo bližje "zmenku s svobodo".

Velika večina Palestincev, kot je razkrila danes objavljena javnomnenjska raziskava, podpira načrte palestinskih predstavnikov za polnopravno članstvo v ZN. Tovrstni ukrep podpira 83 odstotkov vprašanih, in to navkljub bojazni, da bi to lahko imeli hude gospodarske posledice.

Javnomnenjsko raziskavo, v kateri je sodelovalo 1200 vprašanih z Zahodnega Brega in Gaze, so izvedli tik pred nedeljskih odhodom Abasa v New York.

OZP podprl prizadevanja za priznanje palestinske države

Odbor DZ za zunanjo politiko (OZP) je danes podprl prizadevanja Palestincev za priznanje njihove države v mejah iz leta 1967. V sklepu, ki ga je podprla večina članov, je odbor še pozval vlado, naj na bližnjem zasedanju GS ZN aktivno sodeluje v pogovorih o resoluciji, s katero nameravajo palestinske oblasti zaprositi za članstvo v ZN.

OZP se tudi zavzema za sprejetje resolucije in priznavanje polnopravnega članstva Palestine v ZN, še piše v sklepu današnje nujne seje odbora.

Franco Juri (Zares) je v imenu svoje poslanske skupine (PS), ki je predlagala sklic seje, poudaril, da mora biti resolucija usklajena in mora ustrezati pričakovanjem palestinskih oblasti. Obenem pa bi morala biti resolucija nujno povezana s priznanjem obsoja Izraela s strani palestinske države, so prepričani v PS Zares.

Branko Grims (SDS) je sicer predlagal, da bi OZP o priznanju palestinske države glasoval na naslednji seji na podlagi gradiva, ki bi ga pripravila vlada, a je večina članov odbora njegov predlog zavrnila. Več poslancev, med njimi Jožef Jerovšek (SDS), pa je opozorilo, da ni primeren trenutek za sklic seje OZP glede Palestincev, ker ima slovenska vlada trenutno zvezane roke.

Današnje seje se je udeležil tudi zunanji minister Samuel Žbogar, ki v torek odhaja na zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov v New York. Izpostavil je stališče Slovenije, da je sedanji status quo nevzdržen. "Podpiramo pravico Palestincev do države v mejah iz leta 1967, obenem pa tudi pravico Izraela do miru," je dejal in dodal, da Slovenija v tem duhu podpira aktivno vlogo EU kot edinega akterja, ki lahko najde rešitev.

Del te rešitve bo po ministrovih besedah tudi resolucija GS ZN. V njej mora biti poziv obema stranema k nadaljevanju pogajanj, še najbolje z določeno časovnico. V resoluciji ne bi smelo biti nasprotovanja obstoju Izraela in sovražnega govora do te države. "S takšno resolucijo in elementi četverice, ki bi začrtale vrnitev k pogajanjem bi lahko celotna EU in tudi Slovenija glasovala za," je menil Žbogar, ki je tudi omenil, da glasovanja še ne bo ta teden.

Če poskusi obnove pogajanj propadejo, imajo Palestinci po ministrovih besedah tri možnosti. Lahko razpustijo oblasti in razglasijo, da so okupirano ozemlja. Prav tako slaba možnost je po ministrovem mnenju intifada, tretja pa so aktivnosti v ZN, s katerimi si Palestinci skušajo zagotoviti boljši status oz. enak pogajalski nivo, kot ga ima Izrael.

Pričakovati je, da bo palestinski predsednik Mahmud Abas palestinske načrte podrobno predstavil v petek v ZN. Tam imajo Palestinci dve možnosti. Ena je, gredo z resolucijo v Varnostni svet, vendar številni, tudi EU, to možnost odsvetujejo, ker bo povečala napetost v odnosih z ZDA. Druga možnost je resolucija v GS ZN, ki za razliko od VS ZN ni zavezujoča in bi Palestincem dala status države nečlanice ZN, kot ga ima Vatikan, je pojasnil Žbogar.

Minister je poudaril, da je treba za rešitev palestinskega vprašanja ujeti pravi trenutek. Z njim se je strinjal Milenko Ziherl (SDS), a obenem opozoril, da je bilo veliko ugodnih trenutkov že zamujenih. "Že 40 let se ukvarjamo s primernim trenutkom glede priznanja palestinske države in vemo, kaj to v diplomatskem jeziku pomeni," pa se z njima ni strinjal Juri. Menil je tudi, da bi priznanje Palestine imelo "blagodejen učinek" na sile arabske pomladi.

Jerovšek je menil,da bi se morala EU glede palestinskega vprašanja poenotiti in zastopati enotno stališče, ki bi mu morala Slovenija slediti. Žbogar je tezo, da bi morali slediti EU, zavrnil. "Mi so del EU in imamo pravico sooblikovati njeno stališče," je poudaril ter dejal, da vidi enotnost v tem, da vsi glasujejo za resolucijo, ki bo del paketa, ki bo vseboval tudi pogajanja. Darja Lavtižar Bebler (SD) pa je bila kritična do EU, češ da je bila v zadnjem času "izrazito pasivna" glede palestinskega vprašanja.