Z dokumentom, ki ga bodo morali potrditi še vladi in parlamenta obeh držav, je Švica kljub pritisku EU ubranila bančno tajnost nemških varčevalcev. Švicarske banke pa bodo s 26,4-odstotnim obdavčenjem njihovih dobičkov od leta 2013, ko bo sporazum začel veljati, omogočile priliv v nemški davčni urad. Sicer bodo nemškemu davčnemu uradu vnaprej nakazale 1,9 milijarde evrov, ki jih bodo dobile nazaj, ko bodo nemški varčevalci plačali omenjeni davek. Po ocenah nemških medijev bi nemška vlada morala zahtevati vsaj 10 milijard evrov. V sporazumu je tudi predvideno, da lahko nemški davkoplačevalci svoj denar legalizirajo tako, da ga svoji državi nakažejo od 19 do 34 odstotkov, odvisno od trajanja bančnih vlog.
Ključno vprašanje je, kaj bodo storile švicarske banke, če kak nemški varčevalec ne bo hotel plačati davka. Sicer imajo nemške oblasti v skladu s sporazumom za prvo obdobje dveh let v tisoč primerih pravico poizvedeti za skrite bančne račune v Švici. Vendar gre tu, slikovito rečeno, za lov malih in velikih rib zgolj s trnkom, ne pa z mrežo. A v nemški vladi so prepričani, da bo ta določba ustavila utajevanje davkov v Švici. Lahko pa bodo Nemci še bolj kot doslej denar skrivali na Karibih ali v Singapurju.
V nemški vladi so zadovoljni s sporazumom, ker bodo prišli vsaj do nekaj milijard evrov in tako malce zmanjšali velikanski nemški javni dolg. Vsekakor pa je sporazum uspeh predvsem za švicarske banke, saj med drugim v veliki meri legalizira pretekle davčne utaje.
