Protokol je sicer "pošteno dodelal" svojo vlogo, saj je bilo treba vprašanja poslati skoraj dva meseca vnaprej, nekatera je zavrnil, ker so bila preveč politična ali preveč osebna, vrstni red srečanja z novinarji - v Oslu smo bili skupaj s hrvaškimi kolegi, saj bo Harald V. obiskal tudi našo južno sosedo - (tisk, TV, Hrvati, Slovenci, koliko minut...) je bil skrivnost vse do prihoda v palačo.

Toda po močnem stisku rok, ki ga je spremljal širok nasmeh, in sproščenem uvodu, je bilo jasno, da se norveški kraljevski par ne boji in ne brani tudi "neprimernih" vprašanj, ob katerih je šef protokola in ceremonial mojster, ki je sedel v oddaljenem kotu, grbančil čelo. Le čas je bil preskopo odmerjen za vsa naša vprašanja. Toda kralj je ves čas skrbel za sproščeno vzdušje, pogovor je prekinjal njegov glasen smeh, kar je bilo povsem v skladu z besedami novinarja Kjella Arneja kronista norveškega dvora, ki nam je dejal, da Harald izjemno resno jemlje svoje kraljevske oziroma državniške obveznosti, le da da sebe ne jemlje "smrtno resno".

Nismo v EU, a kot da bi bili

Namen obiska, je dejal kralj Harald V., je predvsem še bolj utrditi dobre odnose med državama. Obe sta članici Nato, Slovenija je tudi v EU, hitrost s katero je to dosegla pa je presenetljiva, je dejal norveški kralj. Norveška sicer ni v EU, a vendarle uveljavlja in upošteva številna določila Bruslja, hkrati pa tudi preko EU (v okviru evropskega gospodarskega prostora - EEA) oziroma sama sodeluje v sofinanciranju številnih projektov, ki naj bi odpravili socialne in ekonomske razlike med članicami EU. Slovenija je v obdobju 2005-2009 dobila 18.6 milijona evrov, velik dela tega za obnovo starih mestnih jeder na Gorenskem. Kraljevski par je dejal, da si bo z veseljem ogledal, kako smo v Radovljici uresničili projekte, ki so bili financirani iz tega denarja.

Vrednote in cilji, ki naj bi jih zasledovali in uresničevali kot evropske države pa so vsekakor tudi večja solidarnost tako med nami na naši celini kot tudi z nerzavitimi državami. Norveška to počne med drugim preko Rdečega križa in Unicefa, kraljica Sonja pa je zelo dejavna v projektu pomoči največjemi begunskemu taborišču v Keniji za begunce iz Somalije.

Kraljica pa v pogovoru s slovenskimi novinarji ni mogla mimo svoje velike ljubezni, ki je pomemben del njenih "obveznosti". To je umetnost, za katero meni, da je izjemno pomemben dejavnik v povezovanju med državami in narodi, v medsebojnem poznavanju in spoštovanju, zato si je zaželela med obiskom ogledati vsaj del Plečnikove dediščine, na Hrvaškem pa bo odprla razstavo norveškege umetnostne obrti.

Kralj Harlad V., navdušen športnik, smučar kljub 74 letom in udeleženec olimpijad in svetovnih prvenstev v jadranju si seveda ni mogel kaj, da ne bi dodal malce soli na našo rano in se je "opravičil, ker so Planici vzeli svetovni rekord v poletih", je pa tudi obljubil, da "bo morda že prihodnje leto popravil napako, ker ga še ni bilo v dolino pod Poncami", kamor vsak k konec marca roma veliko Norvežanov. Sicer pa je ima šport pomembno vlogo tako v življenju posameznikov, saj od ljudi zahteva vztrajnost in disciplino, hkrati pa je eden od dejavnikov oblikovanje nacionalne identitete in sposobnosti, da se kosaš z "večjimi in močnejšimi". Norvežani so se našli v smučanju. Svetovno prvenstvo na Holemnkolnu je to pokazalo in kralj je med smehom dejal, da je pomen športa bil viden tudi s tem, ker je on vsak dan odhajal z desettisočimi Norvežani na tekmovalna prizorišča.

Kralj Harold se bo v skladu s vojimi besedami o dobrem sodelovanju, ki je lahko še boljše udeležil tudi začetka poslovne konference, ob njegovem prihodu pa bost državi podpisali sporazum o novi pomoči v okviru omenjenih finančnih mehanizmov, ki bi Sloveniji do leta 2014 prinesla novih 26,9 milijona evrov.