Ko je konec aprila 1986 razneslo reaktor černobilske nuklearne elektrarne in se je po zraku začela valiti nočna mora v obliki črnega radioaktivnega oblaka, napotena proti Evropi, ni nihče ni mogel predstavljati, da bo, v tistem trenutku verjetno najnevarnejše, najbolj strupeno in najbolj nezaželeno mesto daleč naokoli kdaj postalo najnovejša turistična atrakcija.

Ljudje morajo vedeti

Ukrajina se je odločila podreti tabuje, ki se kot prej omenjeni oblak vlečejo čez Černobil, s to razliko, da je oblak nad Evropo že izginil. Pred kratkim je država sporočila, da bo pod strogim nadzorno omogočila dobro organizirane izlete na zloglasno območje okoli reaktorja.

Predstavniki ukrajinskega turizma so mnenja, da morajo ljudje na lastne oči videti, kaj se zgodi, če pride od takih katastrof: ''Ljudje po celem morajo vedeti, kaj sledi v primeru jedrske katastrofe. Izlet v Černobil jih po spremenil.''

Ena izmed ciljnih publik, ki jih Ukrajina želi izobraziti, so tudi nogometni navijači. Slednjih bo prihodnje leto v Ukrajini na pretek, saj država skupaj s Poljsko organizira prvenstvo Euro 2012.

Kako varno je?

Strokovnjaki trdijo, da so ''vroče točke'' radioaktivnosti razpršene po vsem področju in zato vsem obiskovalcem svetujejo, naj zelo previdno sledijo svojim vodnikom. Tu pač ni mesta za manjši pobeg od skupine in samostojno raziskovanje. Mednarodna agencija za atomsko energijo trdi, da čeprav na ''izletni točki'' izotopi še vedno ostajajo, je njihova radioaktivnost dovolj majhna, da jo človek lahko določen čas prenese brez posledic.

Kaj lahko vidite, poleg ničesar?

Pripjat je nekoč bilo domovanje 50 tisoč ljudi, vključno z delavci v elektrarni. Mesto so 36 ur po eksploziji popolnoma evakuirali. Prebivalci, ki naj bi bili zdoma ''le nekaj dni'', se niso vrnili nikoli več.

Danes, več kot 20 let pozneje, je mesto postalo betonska oaza sredi divjine. Stanovanja, ceste, šole, nakupovalni centri, vse leži tam, podvrženo na milost in nemilost elementov narave in časa. Le otroške igrače, pozabljene v vrtcih in od sonca obledela sovjetska propaganda pričajo o ljudeh, ki so tu nekdaj živeli. In če vam to ni dovolj, si lahko ogledate povsem nov, nikoli odprt zabaviščni park, ki bi moral svoje vrtiljake v tek pognati le nekaj dni pred eksplozijo. Veliko zabaviščno kolo, ki ni na vožnjo nikoli popeljalo nikogar, danes tam stoji kot spomenik in simbol tragedije.

Okoli zaprte cone je vrsta zapuščenih vasi, ki poleg popolnega uničenja, ki smo mu priča v Pripjatu, ponudi še vpogled v takratno kmečko življenje. Cerkvica Sv. Mihaela v eni od vasic naj bi še vedno nudila sveto zatočišče prebivalcem. Kakšni prebivalci neki, se vprašate. Peščica ljudi, ki se je, nelegalno, vrnila v svoja domovanja. Radioaktivnost pa je tam še vedno višja kot povsod okoli.

Reaktorju se lahko približate na 200 metrov. Verjetno ni potrebe po tem, da razlagamo, zakaj. Lahko pa iz ''razgledne točke'' dobro vidite epicenter eksplozije.

Odsotnost ljudi odtehta katastrofo

Veliko znanstvenikov je napovedalo, da bo za živali popolna odsotnost ljudi odtehtala vsakršno nesrečo. In jo je. Ljudje so odšli, kljub strupenemu okolju pa se je ponovno pojavila kopica redkih živali, kot so velika sova uharica, ris, labodi, cvetijo številke srn, lisic in volkov. Res pa je, da je imela radioaktivnost dolgoročne posledice na zdravje živali. Tako lahko obiskovalci v bazenu, ki je služil za ohlajanje reaktorja, hranijo ogromne some, ki so si tam uredili domove.

Za enodnevno potovanje skozi čas boste odšteli med 70 in 250 evrov, samostojni obiski pa niso mogoči. Več o izletu najdete na naslednjih spletnih straneh: tour2chernobyl.com, tourkiev.com in hamalia.ua.