V zadnjih desetletjih je bilo zaradi človeške roke uničenih 20 odstotkov koralnih grebenov, nadaljnjih 20 odstotkov jih je resno ogroženih. Vsako leto zaradi poseke izginejo tropski gozdovi v velikost površine dveh Velikih Britanij. Biodiverziteta Zemlje je resno ogrožena. Da bi prišlo do ustavitve tega negativnega trenda, se na deseti konferenci pogodbenic konvencije Združenih narodov o biotski raznovrstnosti v japonski Nagoji razpravlja že deset dni. Jutri naj bi delegati več kot 190 držav predvidoma sprejeli nov 20 točk obsegajoč načrt za zaščito rastlinskih in živalskih vrst. S tem novim krovnim dokumentom naj bi v prihodnjih desetih letih poskrbeli za okrepitev svetovnih prizadevanj zaščite biotske raznovrstnosti. Ali bo ambiciozen zgodovinski dogovor dejansko dosežen, še ni jasno. Zapletalo naj bi se pri vprašanju, kdo in koliko naj bi plačal za prizadevanja ohranitve biotske raznovrstnosti.
Seznam ogroženih vrst vse daljši
Izkupička 17 let trajajočih prizadevanj, ki so se začela s sprejetjem konvencije o biotski raznovrstnosti leta 1992 v Rio de Janeiru, tako rekoč ni. Številni znanstveniki ugotavljajo, da so zastavljeni cilji ustavitve izumiranja živalskih in rastlinskih vrst do leta 2010 ostali neuresničeni. Še več: znanstveniki že lep čas sumijo, da naglo izginjanje živalskih vrst izpolnjuje kriterije "množičnega izumiranja".
Najnovejša raziskava 174 znanstvenikov iz 15 inštitutov to potrjuje. Pod okriljem Mednarodne unije za zaščito narave (IUCN) so v 38 državah analizirali pretekle študije o izginjanju biotske raznovrstnosti. Zaradi doslej najbolj celovito zbranih podatkov so lahko prvič določili stopnjo izumiranja sesalcev. Njihovi izsledki so pretresljivi. Kar petini sesalcev na Zemlji namreč trenutno grozi izumrtje. V povprečju se rdeči spisek ogroženih živalskih vrst vsako leto poveča za 52 primerov. "Rezultati utrjujejo domnevo, da na našem planetu trenutno poteka šesto množično izumrtje (živalskih vrst, op. a.)," je sporočila kalifornijska akademija znanosti, ki je bila s svojimi znanstveniki soudeležena pri pripravi raziskave. V zadnjih letih živalske vrste vse hitreje postajajo ogrožene v jugovzhodni Aziji. Razlog tiči v netrajnostnem kmetijstvu in prekomernem lovu živali.
Odločilna faza pogajanj
Trenutno se za boj proti izginjanju biodiverzitete namenja 3 milijarde dolarjev na leto. Države v razvoju si želijo stokratnega povečanja te vsote. Prav tako bi rade dosegle, da se pod pokroviteljstvom ZN oblikuje nov posebni protokol, na osnovi katerega bi države od podjetij (denimo farmacevtskih), ki koristijo njihove surovine, dobile pravičnejši delež dobička. Če bi dosegli dogovor o tem protokolu, bi države v razvoju utegnile prijeti več milijard svežega kapitala. Multinacionalke so zaradi lastnih kapitalskih interesov do predloga zadržane.
Pogajanja o akcijskem načrtu do leta 2020 so se včeraj premaknila v odločilno fazo. Delegatom so se namreč pridružili okoljski ministri številnih držav pogodbenic konvencije o biodiverziteti.
Japonska je za prihodnja tri leta že ponudila dve milijardi dolarjev, nejasno pa ostaja, ali bo Evropska unija pripravljena zagotoviti enako vsoto. ZDA ne spadajo med podpisnice konvencije in se zasedanja udeležujejo zgolj kot opazovalke. Brazilija je včeraj soudeležence konference pozvala k sklenitvi dogovora s fleksibilnostjo za kompromis. "Siti smo nenehnih srečanj, na katerih se zgolj odlaga rešitve za probleme. V preteklih desetih dneh smo imeli dovolj časa, da vidimo razlike, ki nas ločujejo. Sedaj imamo le še tri dni, da ugotovimo, kaj nas združuje," je dejala brazilska ministrica za okolje Izabella Teixeira.