Indeks CPI, ki ga je TI objavil že 15. zapored, meri zaznavo stopnje korupcije v javnem sektorju v posamezni državi, temelji pa na anketah, ki jih organizacija izvede med domačimi in tudi tujimi poslovneži in strokovnjaki. Prvo mesto na indeksu za leto 2010 si med 178 državami delijo Danska, Nova Zelandija in Singapur z 9,3 točke.

Najslabše so se po drugi strani znova uvrstile države z nestabilnimi vladami in pogosto tudi z dediščino oboroženih konfliktov, kot so Irak, (1,5 točke), Afganistan in Mjanmar (1,4 točke) ter Somalija, ki ji je z 1,1 točke pripadlo povsem zadnje mesto.

TI ob objavi letošnjega indeksa opozarja, da namenjajo vlade za boj proti najbolj perečim problemom sveta, kot so globalna finančna kriza, podnebne spremembe in revščina, ogromno denarja, a korupcija ostaja ovira, ki preprečuje doseganje prepotrebnega napredka. Kot poudarjajo v TI, mora imeti ničelna toleranca do korupcije prioritetno mesto v odgovoru na globalne krize.

V letošnjem indeksu so skoraj tri četrtine od skupno 178 držav na lestvici od 0 (zelo veliko korupcije) do 10 (malo korupcije) prejele manj kot pet točk, kar pomeni, da korupcija v javnem sektorju v teh državah ostaja velik problem.

Ti rezultati po besedah predsednice TI Huguette Labelle kažejo, da je treba v krepitev dobrega vladanja po vsem svetu vložiti "bistveno večje napore". "Medtem ko je preživetje tolikih ljudi na kocki, se morajo zaveze vlad proti korupciji, preglednosti in odgovornosti izraziti v njihovih dejanjih. Dobro vladanje je bistven sestavni del rešitev za globalne izzive, s katerimi se danes soočajo vlade," opozarja Labelleova.

Izboljšanje razmer v primerjavi z lanskim letom je TI zaznal v Butanu, Čilu, Ekvadorju, Makedoniji, Gambiji, na Haitiju, Jamajki, v Kuvajtu in Katarju, poslabšanje pa na Češkem, Madžarskem, v Italiji, Grčiji, ZDA, Nigru in na Madagaskarju. Primerjava lanskih in letošnjih rezultatov sicer ni bila mogoča v vseh državah, ampak le tam, kjer so viri ostali bolj ali manj isti.

Med državami, ki so nazadovale, so nekatere, ki jih je finančna kriza najbolj prizadela. Med tistimi, ki so napredovale, pa po drugi strani po ugotovitvah TI ni držav članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), kar dokazuje, da je treba mehanizme dobrega vladanja okrepiti v vseh državah.

Izmed 36 razvitih industrializiranih držav, ki jih zavezuje konvencija OECD o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev, jih je kar 20 zabeležilo le majhen ali celo nobenega napredka pri krepitvi protikorupcijskih pravil, opozarja TI. "Rezultati letošnjega CPI znova kažejo, da je korupcija globalen problem, ki se ga je treba lotiti z reformami globalne politike," je ob tem opozorila Labelleova.

TI ob tem poziva k doslednejšemu izvajanju Konvencije ZN proti korupciji kot edine, ki določa okvir za odpravo korupcije. Obenem pozdravlja odločitev skupine G20, da se pri sprejemanju reform v boju proti finančni krizi zaveže k večji preglednosti in integriteti, a jo hkrati poziva, naj strožji javni nadzor in preglednost vključi v vse ukrepe, ki bodo sprejeti s ciljem zmanjšanja sistemskih tveganj in priložnosti za korupcijo in prevare.