Skrivnosti premagale pravico do sojenja

(Foto: IPS)

Sodišče je dalo prav Obamovi vladi, ki je trdila, da bi postopek na sodišču razkril pomembne državne skrivnosti, kar je isti argument, ki ga je uporabljala že Busheva vlada.

Vlada zmagala in mora plačati vse stroške

Razsodba je potrditev argumenta oblasti, da je določene sodne postopke mogoče preprečiti zaradi višjih interesov nacionalne varnosti in varovanja skrivnosti. To je v svoji tesni razsodbi s šestimi glasovi proti petim zapisalo tudi sodišče. "Težkega srca" sprejmemo takšno odločitev, vendar je skrb za nacionalno varnost pomembnejša tudi od največje potrebe po zaščiti temeljnih pravic in svoboščin, hkrati pa so sprejeli nenavadno, a zgovorno odločitev, da mora vlada plačati vse sodne stroške obeh strani.

Tožbo proti Boeingovi podružnici Jeppesen DataPlan je vložila Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU), in sicer v imenu nekdanjega zapornika na Guantanamu in še štirih tujcev. Zveza je trdila, da je ameriška obveščevalna služba CIA peterico ugrabila, jo dala prepeljati v države, ki so znane po kršenju človekovih pravic, kjer naj bi jih mučili. Podružnica Boeinga naj bi pri tem skrbela za prevoze.

"Vrata sodišč žrtvam mučenja zaprta"

Tajne prevoze ujetnikov v vojni proti terorizmu je leta 2005 razkril časnik Washington Post. Preiskava Sveta Evrope je v poročilu leta 2006 ugotovila, da je pri tajnih prevozih z Američani sodelovalo tudi štirinajst evropskih držav.

Pravosodno ministrstvo je pozdravilo razsodbo, rekoč, da so zadovoljni in da se Obamova vlada k argumentu o varovanju državnih skrivnosti zateka res le v primerih, ko gre za vprašanja državne varnosti. Odvetnik ACLU pa je dejal, da so Združene države "zaprle vrata sodišč žrtvam mučenja, medtem ko so mučitelji dobili popolno imuniteto".

Primer se je prvič znašel pred sodniki leta 2008, ko so tožbo prav tako zavrnili, a je tričlanski sodni svet lani naknadno ocenil, da je sojenje mogoče izpeljati zgolj na podlagi dokazov, ki ne zadevajo državnih skrivnosti.

Obamova desna roka v Chicago?

Šef Obamovega kabineta in eden najvplivnejših ljudi v Beli hiši Rahm Emanuel se spogleduje s kandidaturo za chicaškega župana. Novica je povzročila val ugibanj o kandidaturi, mogočih naslednikih in vplivu morebitnega odhoda Emanuela na Obamovo politiko. Številni liberalci bi z veseljem pomahali Emanuelu v slovo, saj ga imajo za glavnega krivca, da se je Obama v nekaterih točkah opazno pomaknil k sredini. Volitve za župana Chicaga bodo februarja, rok za vložitev kandidatur se izteče 22. novembra. Emanuel je nekoč izjavil, da je biti chicaški župan njegova velika neuresničena želja, Obama pa je ugibanja pomenljivo komentiral z besedami, da bi bil njegov šef kabineta gotovo odličen prvi človek mesta, iz katerega prihaja tudi sam. Ugibanja so se začela po tistem, ko je sedanji župan in nekdanji Emanuelov šef Richard Daley presenetljivo zavrnil vnovično kandidaturo.