Evropsko "mehčanje" Srbije

Srbski predsednik Boris Tadić je upal, da bo v Bruslju dobil večjo podporo za resolucijo, a je bil rezultat skromen, kar bo opozicija verjetno izkoristila za nove očitke, da Srbija od EU dobiva več palice kot korenčka. (Foto: Matej Povše/dokumentacija Dnevnik)

Srbija se bo morala odpovedati delu resolucije, ki od OZN zahteva obsodbo razglasitve kosovske neodvisnosti, ki pa jo je že priznalo 22 članic EU, dosegla pa je, da EU ne vztraja pri formulaciji, da Srbija in Kosovo morata krepiti evropsko pot, saj ta eksplicitno priznava kosovsko državo. Srbija se bo morala nedvomno odpovedati tudi zahtevi, da OZN podpre nadaljevanje pogajanj med Prištino in Beogradom o statusu Kosova in sprejeti formulacijo, da obe strani nadaljujeta pogovore zgolj o urejanju medsebojnih odnosov.

Sogovornika, Tadić in Ashtonova, po srečanju nista dajala izjav, iz njunih kabinetov pa so sporočili, da ostajata na zvezi. Ashtonova nima veliko manevrskega prostora, da vsili povsem pacifistično držo Beograda do Kosova in zato dobi hitrejšo integracijo v EU, kajti pet držav še vedno ne priznava kosovske samostojnosti. Vsekakor pa lahko doseže, da se srbski vrh odpove diplomatskim pritiskom na kosovsko državo, ki je realnost, še posebno po nedavni ugotovitvi Meddržavnega sodišča v Haagu, da kosovska neodvisnost mednarodnopravno ni sporna.

Mehčanje srbske resolucije še poteka, toda časa tako rekoč ni več, zato so nekateri diplomati EU v Bruslju menili, da je celo možno, da prestavijo razpravo o srbski resoluciji v OZN na poznejši, "primernejši" čas ali z drugimi besedami, dokler obe strani ne najdeta skupnega jezika okrog vsebine resolucije. Kot eno izmed kompromisnih rešitev neuradno omenjajo da Bruselj "srbskim oblastem ponuja dialog o posebnem statusu za sever Kosova in enklave na jugu ter pospešeno evropsko integracijo".