Islamski center in mošeja pri točki nič bosta

Newyorški župan Michael Bloomberg je v torek dejal, da bo vprašanje gradnje mošeje potihnilo, ko bo konec volitev, v bran pa je vzel tudi pravico do »odvratnega« sežiga korana. (Foto: AP)

Imam Feisal Abdul Rauf, prvi človek načrtovanega islamskega kulturnega centra in mošeje, dve ulici oddaljenih od kraja napadov na ZDA, je včeraj objavil prispevek v New York Timesu. V njemu je zapisal, da se bo projekt z uradnim imenom Hiša Cordoba kljub protestom in nenaklonjenosti Newyorčanov nadaljeval, namenjen pa bo spodbujanju razumevanja med različnimi verami. "Krepili bomo odnose med Zahodom in muslimani in tako pomagali pri zoperstavljanju radikalni ideologiji. V tem našem poslanstvu se bomo vprašanj, ki povzročajo razkole med samimi muslimani ter med muslimani in nemuslimani lotili neposredno z medverskim in mednarodnim pristopom." Imam Rauf se doslej ni javno oglašal, saj je bil dva meseca v tujini, od tega dva tedna v programu ameriškega zunanjega ministrstva. Obljubil je tudi, da bodo razkrili vse donatorje sredstev za projekt, saj je eden od argumentov nasprotnikov ta, da bi se med njimi lahko znašle skupine z radikalnimi idejami.

"To je vse samo predvolilno vprašanje"

Patersona ne bodo uslišali niti protestniki, ki za soboto popoldne, torej na deveto obletnico napadov na ZDA, pred bodočo lokacijo kulturnega centra in mošeje pripravljajo demonstracije. Te že od začetka polemike potekajo praktično vsak konec tedna, a tokrat naj bi bile še posebno številčne. Župan New Yorka Michael Bloomberg, ki je od vseh vidnejših ameriških politikov najodločneje podprl gradnjo na omenjeni lokaciji, je nad vsem prahom, ki ga dviga, v torek zamahnil z roko. "To je vse politična stvar. Izbruhnila je v zadnjih dveh mesecih in bo izginila po 2. novembru (ko so kongresne volitve)."

Oseminšestdesetletni Bloomberg, milijarder, ki služi tretji in zadnji županski mandat (po nedavni partiji golfa z Obamo so ga omenjali kot mogočega bodočega finančnega ministra, kar je zanikal, pogosto pa se ugiba tudi o njegovi predsedniški kandidaturi), se je odkrito dotaknil še ene vroče verske teme. Napovedan sežig korana, ki ga za enajsti september napoveduje pastor majhne floridske evangelijske cerkve, je označil za "odvratnega", a dodal: "Na neki čuden način branim njegovo pravico, da to stori. Ne morete reči, da prvi amandma k ustavi (o svobodi govora) velja le takrat, ko se z dejanji strinjate. Braniti ga je treba ne glede na to, kako zelo se z nečim morda ne strinjate."

Vzporednica med mošejo in sežigom korana

Pastor Terry Jones, čigar cerkev ima 50 članov, pa je v teh dneh dobila globalno publiciteto, je včeraj dejal, da ga niso prepričali argumenti proti sežigu. Proti zadnjemu se je včeraj izrekla zunanja ministrica Hillary Clinton s sporočilom mednarodni javnosti, da dejanje ne predstavlja Združenih držav in Američanov. Vodja republikancev v predstavniškem domu John Boehner pa je potegnil vzporednico med gradnjo islamskega centra in mošeje pri točki nič in sežigom korana: do obeh imajo ljudje pravico, je dejal, a to še ne pomeni, da gre za pravilno ravnanje.