Barrosov nastop v senci "špricanja" evroposlancev

(Foto: Reuters)

Omislil si ga je kot letni govor po vzoru ZDA, a še preden je uspel odpreti usta, se je vnel prepir med poslanci. Vodje političnih skupin so namreč želeli tiste, ki bi na zasedanju manjkali, finančno oglobiti.

Prisotnost med uro trajajočim govorom bi elektronsko preverili trikrat. Kdor bi bil v tem času dvakrat odsoten, bi bil ob pol dnevnice (150 evrov). Poslanci so ogorčeno dejali, da niso vedeli, da so v "evropski šoli", in da je vse skupaj "otročje", tako da na koncu preverjanja ni bilo.

"Neudeležba na plenarnih razpravah je problem, vendar pa je v veliki meri tudi razumljiva glede na ogromno število sestankov delovnih teles in drugih dejavnosti, ki potekajo vzporedno," je ocenil Ivo Vajgl (ALDE). Romana Jordan Cizelj (EPP) se je zato zavzela za takšno organizacijo v parlamentu, ki bi poslancem omogočala spremljati celotno plenarno zasedanje. Poslanci se morajo udeležiti tudi drugih sej, "tako da smo nenehno razpeti med več hkratnih dogodkov", je pojasnila za Dnevnik.

Po mnenju Jelka Kacina (ALDE) bi moralo vodstvo parlamenta opozoriti na pomen nagovora, ne pa začeti razpravo o kaznovanju.

V ospredju program, ne pa analiza stanja

Barroso je sicer govoril pred skoraj polno dvorano, vendar ne o trenutnem stanju, temveč svojih prednostnih nalogah v prihodnjem letu. Nedvomno sta v ospredju kriza in gospodarsko upravljanje v EU in po njegovem je problem brezposelnosti daleč od tega, da bi bili lahko zadovoljni.

Posebno pozornost bo namenil proračunu - prihodnji mesec se namreč začne razprava o proračunu EU po letu 2013, kjer po njegovem "ne gre za to, ali porabimo več ali manj, ampak za to, da trošimo na inteligentni način". Glede uveljavitve EU na globalni ravni pa si Barroso ne dela utvar: prepričan je, da Unija ne bo imela teže v svetu, če ne bo imela skupne obrambe. Več je treba narediti tudi na področju svobode, pravice in varnosti.

Po mnenju Milana Zvera (EPP) je bilo Barrosovo glavno sporočilo "utrjevanje metode skupnosti nasproti medvladni metodi". Slišati je bilo namreč veliko kritik poslancev, da se ozira le na Nemčijo in Francijo, Kacin pa je dejal, da "po svoje spominja na (francoskega predsednika Nicolasa) Sarkozyja, ki se loti vsega mogočega na zelo pompozen način, potem pa premalo projektov pripelje do realizacije oziroma jih izpelje le na pol".

Lojze Peterle (EPP) je izjavil, da je bil "nastop Barrosa bolj programske kot pa diagnostične narave", pri čemer je pogrešal besedo o zdravju. "Slabi zdravstveni trendi so sintetičen izraz tega, kar delamo narobe. Z manj zdravja gotovo ne bomo dosegali višje produktivnosti." Fajonova je ob tem pogrešala še omembo vprašanj okolja, širitve EU ter zahodnega Balkana, Jordan-Cizljeva pa odgovor, kako doseči učinkovito izvajanje evropske zakonodaje.

Ostra razprava o izgonu Romov

Evropski poslanci so bili večinoma kritični do evropske komisije zaradi njenega neukrepanja v zvezi z izgonom Romov iz Francije in od nje zahtevali jasen odgovor, ali je Pariz kršil evropsko zakonodajo. Nekateri poslanci pa so zagovarjali Pariz in vztrajali, da se Romi nočejo integrirati v družbo. Evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding je v nastopu pred evropskimi poslanci izpostavila določilo listne o temeljnih pravicah, da v EU nihče ne sme postati tarča diskriminacije zaradi etnične pripadnosti. Večina parlamentarcev je Redingovi in evropski komisiji očitala neustrezno ukrepanje. Hannes Swoboda je menil, da so izgoni Romov v Franciji priprava tal za podobne ukrepe v drugih državah.