Pastor Terry Jones s Floride včeraj (še) ni hotel popustiti pod pritiski, naj prekliče sežig korana, ki bi lahko pripeljal do podobnih nasilnih protestov kot leta 2005 sporne karikature preroka Mohameda, objavljene v danskih in drugih časnikih. (Foto: AP)
Toda letos je njen sloves daleč presegel meje mesta s 125.000 prebivalci, pa tudi meje Floride in meje Združenih držav z napovedjo, da bo ob sobotni obletnici terorističnih napadov na ZDA organizirala sežig korana.
"Enajsti september je mednarodni dan sežiga korana," je na spletni strani zapisal pastor Terry Jones. "Med šesto in deveto uro popoldan ga bomo v naši cerkvi v Gainesvillu na Floridi sežigali v spomin žrtvam enajstega septembra in zato, da se postavimo po robu grešnemu islamu."
Sporočila niso slišali le pripadniki številčno majhne cerkve, ki je proteste sprožila že lani zaradi napisa pred cerkvijo, da je islam hudičeva vera, ob letošnjih marčevskih lokalnih volitvah pa zaradi napisa "nočemo homo župana", kar je letelo na odkrito istospolno usmerjenega kandidata. Tokrat se o cerkvi sliši daleč po svetu, protesti proti napovedanemu sežigu so že potekali v največji muslimanski državi Indoneziji, v Indiji in Afganistanu, kjer so demonstranti nad Združene države klicali smrt.
General Petraeus se boji za vojake
Sodeč po dogodkih v preteklosti se bodo protesti po svetu še stopnjevali, kot se je dogajalo ob poročanju, da so ameriški vojaki v Guantanamu vrgli koran v straniščno školjko, ali ob spornih upodobitvah preroka Mohameda v danskem in drugih časopisih leta 2005, ko je v nasilju po svetu umrlo sto ljudi. Ameriški general David Petraeus se boji, da se bo tudi tokrat uresničila misel, da "kjer gorijo knjige, bodo kmalu goreli ljudje" - le da ne Američani v Združenih državah, ampak njihovi vojaki v Afganistanu, ki jim poveljuje. "Podobe gorečega korana bi skrajneži v Afganistanu in po svetu nedvomno izrabili za podpihovanje javnega mnenja in nasilja," je zapisal trenutno javno najbolj izpostavljen ameriški general, ki je mesto poveljnika ameriških sil v državi prevzel poleti. Ena njegovih nalog je, da poskuša pridobiti naklonjenost lokalnih prebivalcev. "Že napovedi sežiga so sprožile demonstracije v Kabulu. Če se sežig zares zgodi, bodo v nevarnosti življenja civilistov in naših vojakov, izpolnitev naših nalog pa bo otežena."
Napoved floridske cerkve prihaja sredi kočljivega obdobja v odnosu do islama v Združenih državah pred obletnico enajstega septembra. Strasti je razvnela napoved gradnje mošeje v bližini kraja terorističnih napadov v New Yorku, proti kateri se je po zadnjih podatkih izreklo sedemdeset odstotkov Newyorčanov, pa tudi proti gradnjam mošej v nekaterih drugih ameriških mestih. Polemika še traja in se bo v prihodnjih dneh verjetno spet stopnjevala. Nasprotniki trdijo, da je gradnja petnajstnadstropnega islamskega kulturnega centra dve ulici stran od točke nič neprimerna in brez občutka do žrtev in svojcev, zagovorniki pa, da napadov na ZDA ne gre enačiti z islamom in da je pravica do svobode veroizpovedi in bogoslužja zapisana v ustavi.
Kako praznovati konec ramadana?
Strasti so se razvnele do te mere, da se pojavlja denimo vprašanje, kako bodo ameriški muslimani letos praznovali konec svetega meseca ramadana, ki prvič po napadih sovpada z enajstim septembrom. Mnogi pravijo, da bo na obletnico bolj tiho. Svet muslimanskih organizacij v ameriški prestolnici je po poročanju Washington Posta denimo pozval 147 skupin pod svojim okriljem, naj se praznovanju na enajsti september izognejo ali pa nemuslimanom pojasnijo, da gre zgolj za naključno sovpadanje dogodkov.
Pastor Terry Jones s Floride pa za zdaj pravi, da ne namerava odpovedati dogodka in da bo koran gorel, čeprav pritisk nanj narašča. O Petraeusovih opozorilih je dejal, da molijo za ameriške vojake, da pa "imamo opraviti z elementi, s katerimi se ne da pogovarjati. Radikalnemu islamu moramo jasno sporočiti, da njega in šeriatskega prava v tej državi ne bomo dopustili. In da imamo v ZDA svobodo govora."
Dnevnik.si











































Komentarji