Nemčija in Japonska za uničenje jedrskega orožja: Mirna in stabilna prihodnost le s korakom za korakom

Nemški zunanji minister Guido Westerwelle in njegov japonski kolega Kacuja Okada sta se danes na srečanju v Berlinu zavzela za uničenje jedrskega orožja. (Foto: AP)

Nemški zunanji minister je ob tem sprejel vabilo Japonske, naj postane ustanovni član nove skupne pobude z Avstralijo za svet brez jedrskega orožja.

Westerwelle in Okada sta v skupnem članku, ki ga je minuli konec tedna objavil Wall Street Journal, pozdravila zaveze z majske konference o neširjenju jedrskega orožja v New Yorku, na kateri je sodelovalo več kot 180 držav, vendar sta dogovor označila za "izjemno krhkega". "Brez intenzivnega skupnega truda ga države ne bodo spoštovale," sta opozorila zunanja ministra.

Današnji pogovori v Berlinu so bili sicer namenjeni tudi vprašanju prostotrgovinskega sporazuma med Japonsko in Evropsko unijo. Okada je ob tem poudaril, da to vprašanje ne zadeva samo gospodarskih odnosov med Japonsko in EU, temveč ima tudi politične razsežnosti. "Japonska upa, da bi imeli z EU redna vrhunska srečanja - to je naš cilj," je pojasnil Okada.

Westerwelle in Okada sta se ob tem strinjala, da so glavne zapreke za trgovino necarinske ovire, kot so na primer varnostni standardi in pravila o zaščiti naravnih virov.

Okada je še dejal, da Japonska podpira nemška prizadevanja za nestalno članstvo v Varnostnem svetu ZN. Ob tem je sicer pojasnil, da prednostna naloga Japonske ni sedež v Varnostnem svetu ZN, temveč "dobro delovanje" ZN, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Faymann želi pojasnila Merklove glede nukleark

Dunaj/Riga - Avstrijski kancler Werner Faymann je danes dejal, da se želi pogovoriti z nemško kanclerko Angelo Merkel glede napovedi o podaljšanju delovanja 17 nemških nukleark, čemur Avstrija kategorično nasprotuje. Merklova pa je medtem v Latviji ponovno zagovarjala te načrte, ker bo to po njenih napovedih koristilo tudi nemškemu gospodarstvu.

Kot je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA dejal Faymann, sta se z Merklovo že večkrat pogovarjala o tem vprašanju in da bo to vprašanje izpostavil tudi na naslednjem njunem srečanju.

"Posebno nas jezi dejstvo, da jedrsko energijo predstavljajo kot obnovljiv vir energije, čeprav vprašanje končnega skladiščenja odpadkov še ni rešeno," je dejal Faymann. Priznal je sicer, da je Avstrija s svojo držo proti jedrski energiji v manjšini v Evropi.

Merklova pa je medtem v latvijski Rigi ponovno izpostavila, da bo podaljšanje delovanja 17 jedrskih reaktorjev še 12 let po predhodno načrtovanem zaprtju leta 2021 koristilo tako nemški državni blagajni kot gospodarstvu.

Zavrnila je kritike, češ da bo ta odločitev pripomogla le k večjim dobičkom energetskih podjetij, ki upravljajo omenjene nuklearke. Poudarila je, da bo zaradi novega davka za podjetja, ki se ukvarjajo z jedrsko energijo, med letoma 2011 in 2016 državna blagajna pridobila 2,3 milijarde evrov letno.