V ZDA dve tretjini manj prišlekov na črno

Močno okrepljene dobro opremljene ameriške obmejne patrulje so eden od razlogov za manj uspešno ilegalno prečkanje meje z Mehiko. (Foto: AP)

Po novih podatkih priznane organizacije Pew Research Center je namreč nezakonito priseljevanje v zadnjem obdobju upadlo za skoraj dve tretjini. Po raziskavi centra je med letoma 2000 in 2005 v Združene države letno nezakonito vstopilo povprečno 850.000 ljudi. Od marca 2007 do marca 2009 pa se je povprečna letna številka zmanjšala na 300.000.

Po oceni centra se je v tem času glede na leto 2007, ko jih je bilo 12 milijonov, zmanjšalo tudi skupno število nezakonitih priseljencev – zdaj jih je v Združenih državah 11,1 milijona . Najbolj je upadel prihod ljudi brez urejenih dokumentov iz Latinske Amerike z izjemo Mehike, in sicer za 22 odstotkov. Največji upad odstotka nezakonitih priseljencev pa so zaznali v priobalnih zveznih državah na jugovzhodu.

Center je do rezultatov prišel na podlagi vladnih demografskih ocen števila prebivalcev, ki so bili rojeni v tujini, in števila takšnih prebivalcev, ki v ZDA bivajo zakonito.

Kandidati v dvajsetih zveznih državah bi šli po poti Arizone

Ocene so prišle na dan v času burnih razprav o nezakonitem priseljevanju, ki so najbolj glasne ob ameriški meji z Mehiko. Arizona je denimo sprejela odmeven priseljenski zakon, ki policistom dovoljuje legitimiranje oseb brez očitnih razlogov, od ljudi pa zahteva, da imajo pri sebi dokaze, da so v ZDA zakonito. Zakon je povzročil obtožbe, da pelje v rasno diskriminacijo, saj naj bi bilo jasno, da bodo policisti prej ustavljali ljudi hispanskega videza. Obamova vlada je vložila tožbo in na sodišču spodbija arizonski zakon, ki hodi v zelje njenim zamislim o priseljenski zakonodaji.

Toda Arizona ni osamljena. Kot je pokazala analiza spletne strani Politico, guvernerski kandidati dvajsetih ameriških zveznih državah podpirajo sprejetje podobno ostrega zakona, kot je arizonski, pri čemer gre tako za republikanske kot demokratske kandidate. Na novembrskih volitvah bo nove guvernerje izbiralo 37 zveznih držav, kar pomeni, da jih ima večina vsaj enega kandidata, ki zagovarja takšen zakon.

Komu zasluge za upad

Zvezna vlada že dlje časa trdi, da nezakonito priseljevanje v resnici upada. Obamovo ministrstvo za domovinsko varnost razloge pripisuje okrepljenim varnostnim ukrepom ob meji, vendar rezultatov Pew Research Centra ni mogoče pripisati posegom sedanje vlade, saj podatki segajo v čas, ko sedanja ekipa še ni bila na oblasti ali pa ukrepov še ni sprejela. Upad bolj pripisujejo zaostrenemu gospodarskemu položaju in pomanjkanju dela.

Obama si je reformo priseljenske zakonodaje zastavil za enega večjih političnih ciljev, a so prednost dobili zdravstvena in finančna reforma ter reševanje ekonomije. Prvi dve sta pod streho, priseljenska zakonodaja je tako zdaj poleg energetsko-podnebne na vrhu seznama, veliko pa bo odvisno od razpleta novembrskih kongresnih volitev. Obamova reforma med drugim predvideva, da bi nezakonitim priseljencem odprli pot do ureditve statusa, kar je po trditvah večine republikancev popuščanje tistim, ki so kršili zakon.

Podobne zamisli za reformo kot Obama je imel že predsednik George Bush, a mu je ni uspelo sprejeti kljub republikanski večini v kongresu.