Nasmehi in stisk rok za morda zadnji poskus sklenitve miru na Bližnjem vzhodu

Benjamin Netanjahu in Mahmud Abas (na fotografiji zgoraj) sta s pogajalskima delegacijama včeraj v State Departmentu naznanila nov krog neposrednih pogajanj. (Foto: AP)

 Kot peti ameriški predsednik, ki se mora od srede sedemdesetih let prejšnjega stoletja ukvarjati z izraelsko okupacijo palestinskih ozemelj, želi to bližnjevzhodno epopejo končno počistiti z mize mednarodnih odnosov.

Številni dejavniki

Mu bo uspelo? Mnenja ne bi mogla biti bolj deljena. "Da, zmore," mu te dni s pomočjo njegovega predvolilnega gesla sporočajo skoraj izpuhtela izraelska levica in mirovni aktivisti. Zaradi izkušenj iz preteklosti, ko se je ameriška administracija vedno znova postavljala na stran Izraelcev, je palestinsko javno mnenje precej bolj zadržano. Med mirovnimi pogovori so izgubljali hektar za hektarjem svoje zemlje. Mednarodno pravo je uspelo obsojati nezakonita dejanja izraelske okupacije, a posledic za najbolj miroljubno državo na Bližnjem vzhodu ni bilo. "Mir hrabrih", o katerem sta sanjala v atentatu ubiti izraelski premier Jicak Rabin in dobrih deset let pozneje verjetno zastrupljeni Jaser Arafat, je ostal stvar akademskih razprav.

"Ne dovolite, da vam ta priložnost spolzi iz rok," je na predvečer začetka neposrednih pogajanj Obama pozval izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in palestinskega predsednika Mahmuda Abasa. Čeprav so mnogi "mirovni proces" zaradi ustvarjenih dejstev na terenu in zapletenih notranjepolitičnih razmerij v obeh taborih pokopali še pred začetkom neposrednih pogajanj, spet drugi opozarjajo, da bi tokrat lahko bili pozitivno presenečeni. Mednje sodi tudi generalni sekretar Arabske lige Amr Musa. "To je zagotovo zadnji poskus sklenitve miru," opozarja veteran panarabske organizacije. Čeprav ZDA po zagotovilih predsednika Obame in zunanje ministrice Hillary Clinton ne bodo vsiljevale svojih rešitev, temveč so zgolj s podporno vlogo pripravljene pomagati, kjer se le da, v prid morebitnemu uspehu pogajanj govori kar nekaj dejstev.

Prvič, pritisk mednarodne skupnosti na Izraelce in Palestince za sklenitev miru še nikoli ni bil tolikšen. Če Obama misli resno s svojim "novim začetkom z muslimanskim svetom", ne bo zadostovalo le končanje bojnih operacij v Iraku in enkrat v prihodnosti še v Afganistanu. Dokazati se bo moral tudi z dosego mirovnega dogovora na spolzkem bližnjevzhodnem parketu, na katerem je doslej spodneslo še vsakega ameriškega predsednika.

Drugič, z zagonom izraelsko-palestinskih neposrednih pogajanj si je pridobil nov manevrski prostor za iskanje rešitve glede iranskega jedrskega vprašanja. Benjamina Netanjahuja, ki je bil od rojakov na premierski položaj izvoljen predvsem zato, da s Palestinci sklene zgolj gospodarske sporazume in konča "iransko jedrsko grožnjo", je uspel prepričati, da čas za bombardiranje iranskih jedrskih obratov po vzoru napada na iraški reaktor Osirak leta 1982 ni zrel. V času, ko Izrael doživlja nenavadno svetovno strnitev vrst najrazličnejših akterjev pri obsodbah vojaških posegov v Gazi, zavračanja Goldstonovega poročila in poboja devetih humanitarnih aktivistov v mednarodnih vodah pred ozemeljskimi vodami Gaze, je Netanjahu od ZDA dobil dve temeljni zagotovili: Izrael lahko še naprej računa na vsa varnostna zagotovila Washingtona in ZDA na Izrael ne bodo pritiskale za nesprejemljive kompromise.

In tretjič, pomemben dejavnik igrajo še osebne agende vseh vpletenih. Za Mahmuda Abasa in tako imenovano staro gardo Fataha je to nedvomno zadnji poskus sklenitve šest desetletij trajajočega konflikta. Počasi se poslavlja tudi močno bolni egiptovski predsednik Hosni Mubarak, ki bo na predsedniških volitvah naslednje leto mesto poskušal prepustiti sinu Gamalu. Benjamin Netanjahu se bo moral tako kot vsi izraelski premierji, ki so se znašli za zeleno mizo odločiti, kako bo zapisan v zgodovinskih knjigah. Naglo spreminjajoče se regionalne okoliščine in demografska struktura Jutrovega med reko Jordan in Sredozemskim morjem so zgolj še dodaten element premisleka, da je tokratni poskus rešitve dveh držav za dva naroda res zadnji.

Kaj so dejali ob začetku pogajanj

Benjamin Netanjahu, izraelski premier: "Ljudje Izraela in jaz kot njihov premier smo pripravljeni oditi na to pot. V kratkem času smo pripravljeni postoriti veliko, da bi dosegli resničen mir, ki bo prinesel našim ljudem varnost, blagostanje in dobre sosede. (...) Resničen in trajen mir bo možno doseči zgolj z bolečimi koncesijami na obeh straneh. Spoštujem stremljenje vaših ljudi po suverenosti. Prepričan sem, da je možno to željo uskladiti s potrebami Izraela po varnosti."

Mahmud Abas, palestinski predsednik: "Izraelsko vlado pozivam, naj konča vse naselbinske aktivnosti in popolnoma odpravi embargo Gaze. (...) Ne želimo prelivanja krvi. Želimo le, da bi ljudje v obeh državah živeli normalno življenje."

Hillary Clinton, ameriška zunanja ministrica: "Z vašo udeležbo tukaj ste danes storili pomemben korak k osvoboditvi vaših ljudi od spon zgodovine, ki je ne moremo spremeniti, proti miru in dostojanstvu, ki ju lahko ustvarite zgolj sami."