Dnevnik.si
- Top iz rubrike
- Zadnje objavljeno
- Preberite tudi
- Izpostavljene teme
Poglej fotogalerijo
Izjavam premierov, ki jih je na prostem ob Bohinjskem jezeru spremljalo okoli 80 akreditiranih slovenskih in hrvaških novinarjev ter fotografov, je bilo navzočih tudi nekaj turistov. Pri nekaterih sta se premiera kratko ustavila in se rokovala ter spregovorila nekaj besed. Zdaj srečanje zaključujeta še z delovnim kosilom. (Foto: Luka Cjuha)
Pogovore sta premierja dobre volje začela pred idilično alpsko vilo v Bohinju. Kosorjeva je prišla v belem kostimu, Pahor pa v temni obleki z belo srajco.
Kot sta napovedala premiera v izjavah po enournem pogovoru, se bodo sedaj strokovnjaki, visoki predstavniki za nasledstvo obeh držav ter drugi sodelavci v okviru tihe diplomacije takoj lotili dela na tehničnih podrobnostih dogovora, slovenski premier pa pričakuje, da bo problem rešen v treh mesecih.
Kot je pojasnil premier Pahor, sta se s hrvaško kolegico dogovorila o smeri rešitve, ki bo "skladna z izpolnjevanjem sporazuma o nasledstvu in ne bo omejevala osnovnih pravic posameznikov", torej "bo zadovoljila pričakovanja ljudi, ki jih bremeni ta problem". Gre za "pravno utemeljeno, pravično in obetavno smer", s katero lahko odpade še zadnje vprašanje med Hrvaško in EU, ki bi lahko predstavljalo zavoro pri njenem približevanju EU, je dejal Pahor.
V skupnem imenu je izrazil tudi upanje, da bo Hrvaška pred koncem leta končala pogajanja z EU. Kosorjeva pa je dejala, da smer rešitve temelji na "mednarodnih dogovorih, ne da bi omejevali pravice posameznikov".
"To, kar so bili pogovori v Trakošćanu pred natanko letom dni za vprašanje meje, to danes pomenijo pogovori v Bohinju za rešitev vprašanja deviznih varčevalcev in Ljubljanske banke," je dejal Pahor, Kosorjeva pa mu je pritrdila. Dodala je, da tako kot je Trakošćan pokazal, "kako odkleniti vrata" do rešitve težkega vprašanja meje, ki je obremenjevalo odnose med državama, je prepričana, da današnji pogovor "odklepa vrata k rešitvi še nekaterih odprtih vprašanj, predvsem pa vprašanja dolga varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke".
Nista pojasnila, za kakšno rešitev gre
Premiera nista pojasnila, za kakšno rešitev gre, glede na to, da bo rešitev temeljila na sporazumu o nasledstvu, ki določa rešitev vprašanja prevzema jamstev za stare devizne hranilne vloge na pogajanjih naslednic nekdanje Jugoslavije pod okriljem Banke za mednarodne poravnave v Baslu, pa bo verjetno šlo za nov krog teh pogajanj, katerih prvi krog se je leta 2002 končal brez dogovora.
(Foto: Tamino Petelinsek/STA)
Pahor je izrazil še zadovoljstvo, da sta v pogovorih s premierko potrdila odločitev vlad, da v času do odločitve arbitražnega sodišča o meji "omogočimo vsem ljudem, ki jih kakorkoli zadeva nerešeno vprašanje meje, da živijo enako kakovostno življenje kot tisti, ki tega problema nimajo". Dodal je, da to velja tudi za Joška Jorasa, ki sicer gladovno stavka že dva tedna, ker mu hrvaška policija ne dovoli odstraniti zapornice na dovozni poti do njegove domačije, čeprav mu je to piransko okrajno sodišče omogočilo.
Oba premiera sta še poudarila, da jima pred natanko letom dni nihče ni verjel, da bosta na gradu Trakošćan na Hrvaškem uspela doseči dogovor, ki je nato novembra privedel do sklenitve arbitražnega sporazuma o meji. Kot je slikovito dejal premier Pahor, si takrat niso niti politiki niti državi "zaupali čuvati niti narisane ovce".
Premiera sta se tudi zavzela za nadaljevanje procesa Brdo, torej sodelovanje držav regije pri političnih in drugih vprašanjih. Pri tem pa sta približevanje Hrvaške EU označila kot pomembno za varnost in perspektivo celotne regije. Premier Pahor je še napovedal, da se bo čez kak mesec sestal s predstavniki hrvaških društev v Sloveniji in se seznanil s tem, kako razvijajo svojo identiteto.
Odzive na današnji dogovor lahko preberete tukaj.
Kosorjeva Slovence vabi na Hrvaško
Premiera, ki sta se po letu dni srečanj obojestransko naslovila s prijateljema, sta tudi izrazila zadovoljstvo, ker sta v tem letu uspela zgraditi mostove prijateljstva in zaupanje med državama. Hrvaška premierka pa je še Slovence kot "dobre sosede in velike prijatelje" v času turistične sezone povabila na Hrvaško.
Izjavam premierov, ki jih je na prostem ob Bohinjskem jezeru spremljalo okoli 80 akreditiranih slovenskih in hrvaških novinarjev ter fotografov, je bilo navzočih tudi nekaj turistov. Pri nekaterih sta se premiera kratko ustavila in se rokovala ter spregovorila nekaj besed. Zdaj srečanje zaključujeta še z delovnim kosilom.
Kakšna naj bi bila rešitev tega vprašanja, ki je odprto od razpada nekdanje skupne države, ni znano. Glede na dolgoletno vztrajanje Slovenije, da gre za vprašanje nasledstva, je najbolj verjetna možnost obnovitev pogajanj petih držav naslednic nekdanje Jugoslavije o prevzemu jamstev za stare devizne hranilne vloge pod okriljem baselske Banke za mednarodne poravnave, ki so se končala brez rezultata leta 2002. O tej možnosti je v minulih mesecih govoril tudi Pahor.
Do srečanja v Bohinju prihaja natanko leto dni po prvem srečanju Pahorja in Kosorjeve v Trakošćanu, ko sta se dogovorila za okvir rešitve vprašanja meje. Nato sta novembra podpisala arbitražni sporazum o meji, ki bo v Sloveniji stopil v veljavo ravno na dan srečanja v Bohinju. Glede na to, da sporazum na Hrvaškem že velja, to pomeni, da vladi lahko izmenjata diplomatski noti, s čimer bo sporazum postal tudi mednarodno-pravno obvezujoč za obe državi.
Josipović prepričan, da bo Kosorjeva našla rešitev za problem LB
Hrvaški predsednik Ivo Josipović je v petek zvečer v Motovunu izražal prepričanje, da bo Kosorjeva s Pahorjem "našla pravo pot" za rešitev problema hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke.
"Zelo dobro je, da se bosta vnovič srečala," je izjavil Josipović, ki je bil v petek na zaključnem večeru Motovunskega filmskega festivala, na katerem je bila država partnerka Slovenija. Hrvaški predsednik je ocenil, da je današnje srečanje Kosor-Pahor nadaljevanje sodelovanja in občutno okrepljenih prijateljskih odnosov med Slovenijo in Hrvaško.
"Po sobotnem srečanju pričakujem nov korak v medsebojnih odnosih. Problem Ljubljanske banke obstaja, a ga bomo reševali. Moramo ga pravzaprav urediti tako na temeljih prostega trga kot spoštovanja obveznosti do državljanov," je dejal Josipović. Kot korektne je ocenil tudi izjave guvernerja Hrvaške narodne banke (HNB) Željka Rohatinskega, ki pričakuje določeno rešitev vprašanja hrvaških varčevalcev LB.
Jutarnji list: Hrvaška je v prednosti
Jutarnji danes list piše, da pred današnjim srečanjem Kosor-Pahor v Bohinju prevladuje optimizem. Ocenjuje tudi, da je Hrvaška v prednosti. Zagreb namreč lahko sprejeme tako nadaljevanje pogajanj v okvirju Banke za mednarodne poravnave (BIS) v Baslu kot kompromisno rešitev, da bi Slovenija izplačala devizne prihranke hrvaškim varčevalcem, potem ko bi se državi zmenili, da je denar, ki ga je Hrvaška že prevzela v javni dolg, nadomestilo za dolgove hrvaških podjetij do LB.
Časnik dodaja, da bo najslabša opcija, če bi premierja sklenila, da dogovor ni možen, nakar bi varčevalci morali vnovič iskati pravico na sodiščih.
Podobno ocenjuje tudi Večernji list, ki dodaja možnost, da bi ena izmed držav ali tretja pravna oseba lahko prevzela nase obveznosti do hrvaških varčevalcev, potem pa bi denar zahtevala od LB.
Fotogalerija
Pahor in Kosorjeva dosegla dogovor o smeri rešitve vprašanja dolga hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke
Gabrovec: Pogajanja o LB se bodo zdaj nadaljevala v Baslu
Visoki predstavnik Slovenije za nasledstvo Rudi Gabrovec je po dogovoru med premieroma Slovenije in Hrvaške Borutom Pahorjem in Jadranko Kosor v Bohinju za STA menil, da se bo vprašanje varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke sedaj reševalo pred Banko za mednarodne poravnave (BIS) v Baslu. To je edina možnost, ki jo predvideva sporazum, je dejal.
Gabrovec je v telefonskem pogovoru za STA sicer izpostavil, da dogovora med Pahorjem in Kosorjevo še ne pozna, vendar pa po njegovem mnenju, če temelji na sporazumu o nasledstvu, druge možnosti kot pogajanj pred BIS ne more biti. In če gre za to, potem "je to primerna rešitev in jo definitivno podpiram", je dejal.
Opozoril pa je, da bodo pri nadaljnjih pogajanjih v Baslu morale sodelovati vse naslednice - ob Sloveniji in Hrvaški še Makedonija, Bosna in Hercegovina ter Srbija, ki nastopa v imenu nekdanje Zvezne republike Jugoslavije.
"Tu ne gre za bilateralno vprašanje, ampak za multilateralno vprašanje. Kakršna koli rešitev tega vprašanja mora biti takšna, da se z njim lahko uskladijo vse države naslednice. Če se dve državi dogovorita, ostale pa niso zraven, potem to ni rešitev," je opozoril Gabrovec. "Pogajati se morajo vsi ali nihče," je dejal.
"Naše pričakovanje in naša zahteva ves čas je, da se spoštujejo mednarodne pogodbe. In sporazum o vprašanjih nasledstva je mednarodna pogodba. Ta predvideva tovrstna pogajanja samo pod okriljem BIS. Ni nobene alternative tej lokaciji," je poudaril in pojasnil, da tudi v sporazumu izrecno v točki 7 piše, da je vprašanje jamstva deviznih in hranilnih vlog občanov vprašanje nasledstva in da se bo to reševalo v okviru BIS v Baslu.
Prvi krog pogajanj pod okriljem BIS se je decembra 2001 že začel, a se je julija 2002 končal brez dogovora. BiH, Makedonija in Slovenija so nato še istega leta dale pisno soglasje za nadaljevanje pogajanj, ustno soglasje je dala tudi Srbija, le Hrvaška ni pristala, je pojasnil Gabrovec in spomnil, da je Hrvaška sporazum o nasledstvu, ki je bil podpisan junija 2001, ratificirala kot zadnja izmed naslednic šele leta 2004.
"Že pred leti je Slovenija želela Hrvaško pridobiti, da se nadaljujejo ta pogajanja. Šest let je že sporazum ratificiran, torej v bistvu Hrvaška krši mednarodno pogodbo. Hkrati omejuje dostop vsaj eni slovenski banki na tržišče z obrazložitvijo, da problem ni rešen. Pa sama ne da soglasja za to, da bi bil rešen. V tem je vsa komplikacija tega odnosa," meni Gabrovec.
Glede napovedi Pahorja, da naj bi bil problem rešen v prihodnjih treh mesecih, je Gabrovec sicer opozoril, da ni natančno slišal, kaj je Pahor rekel, vendar pa se mu realnejši rok za zaključek pogajanj v Baslu zdi najmanj okoli leta dni. "Zelo presenečen bom, če se bo odvijalo hitreje. Gre za občutljivo materijo in veliko podatkov, ki jih je treba preučiti," je še opozoril visoki predstavnik Slovenije za nasledstvo.
Komentarji