Hamid Karzaj: Objava dokumentov na WikiLeaks ogroža življenja

Hamid Karzaj (Foto: AP)

Imena so bila na spletni strani objavljena v nedeljo v 92.000 tajnih ameriških vojaških dokumentih o vojni v Afganistanu med letoma 2004 in 2009, ko se je začel krepiti upor talibanov.

Na novinarski konferenci v Kabulu je Karzaj še povedal, da je kabinetu naročil, naj zato pregledajo te dokumente, pri tem pa jih bodo še posebej zanimali dokumenti o civilnih žrtvah ter vojaških in terorističnih zatočiščih v sosednjem Pakistanu.

Ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange je v današnjem pogovoru za britanski The Times zagotovil, da so v dokumentih poiskali imenovane obveščevalce in da so zadržali objavo 15.000 dokumentov, ki so vseboval njihova imena. Kljub temu je The Times samo dveh urah uspel najti imena več deset Afganistancev, ki so ameriškim silam dali obveščevalne podatke.

Potem ko je Pentagon objavo tajnih dokumentov v sredo ostro obsodil tudi zaradi ogrožanja življenj afganistanskih obveščevalcev, pa je Assange Belo hišo še obtožil, da ni odgovorila na njihovo prošnjo, da jim pomagajo, tako da obveščevalci z objavo dokumentov ne bi bili ogroženi.

Avstrijski dnevnik Der Standard pa je v sredo poročal, da so v teh dokumentih našli podatek, da so Natove sile v Afganistanu pri talibanih zasegle orožje, ki je bilo narejeno v Avstriji. Gre za 82-milimetrske minomete in ročne granate, ki so jih zasegli med letoma 2005 in 2009.

Edino podjetje, ki v Avstriji proizvaja orožje in izvaža minomete, je Hirtenberger Defence Systems, ki pa za časnik zadeve ni želelo komentirati. Kot še navaja Der Standard, obstaja možnost, da je bilo orožje izvoženo v Pakistan, od tam pa prepeljano v Afganistan, poroča AFP.

Na avstrijskem zunanjem ministrstvu so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa medtem sprožili preiskavo o tem, ali je avstrijsko orožje kljub prepovedi izvoza zares pristalo v Afganistanu in kako se je to lahko zgodilo. Na notranjem ministrstvu pa so zagotovili, da v zadnjih 20 letih niso izdali nobene licence za izvoz tovrstnega orožja v Afganistan. Kot so dodali, lahko zato z gotovostjo rečejo le, da to orožje v Afganistan ni moglo priti na zakonit način.

V dokumentih, razkritih na spletni strani WikiLeaks, pa se pojavlja tudi Hrvaška. Časnik Jutarnji list je v sredo poročal, da se je v Afganistanu v obdobju od julija 2006 do avgusta 2009 zgodilo 11 nevarnih dogodkov, v katerih so sodelovali hrvaški vojaki, med drugim naj bi ti padli v zasedo. Kot je opozoril časnik, se poročila hrvaškega obrambnega ministrstva o teh incidentih razlikujejo od informacij, objavljenih na spletni strani WikiLeaks.

Hrvaški obrambni minister Branko Vukelić je v sredo te navedbe že zanikal. "Po naših informacijah, so oni (hrvaški vojaki) le sodelovali pri reševanju ranjenih Afganistancev", je med drugim izjavil Vukelić in ponovno zatrdil, da hrvaški vojaki ne sodelujejo v vojnih akcijah ali v spopadih s talibani.

Zanikal je tudi pisanje medijev, da obrambno ministrstvo molči o početju hrvaških vojakov v Afganistanu ali objavlja le izbrane informacije, pri čemer pa ni pojasnil, zakaj na ministrstvu potem niso objavili, da je pri poškodbi enega od hrvaških vojakov na vajah decembra lani sodeloval ameriški vojak.

Tudi vrhovni poveljnik hrvaške vojske, predsednik države Ivo Josipović je sicer v sredo izjavil, da je obrambno ministrstvo v svojih poročilih točno predstavilo vse dogodke v Afganistanu ter da ni bilo prikrivanja resnice. Hrvaška ima v Afganistanu približno 300 vojakov. Kljub številnih incidentom, mrtvih med njimi doslej ni bilo.