Najprej naj bi zmanjkalo tekočega zlata. Evropski strokovnjaki so izračunali, da bo človeški rod zadnjo kapljo nafte izčrpal 22. oktobra 2047 ob 20. uri in 58 minut. Zemeljski plin bo pošel leta 2068, premog leta 2140, urana kot gorivo za jedrske elektrarne pa bo zmanjkalo leta 2144.

Izračuni, da bomo zaloge nafte izčrpali do leta 2047, so bili objavljeni na spletni strani www.energy.eu, slonijo pa na predpostavkah, da bo tempo potrošnje omenjenih energentov ostal na današnji ravni, da torej ne bodo rasle potrebe po energiji, da se delež obnovljivih energetskih virov ne bo povečeval in da medtem ne bo prišlo do odkritja novega revolucionarnega vira energije. Čeprav je ta izračun zelo fascinanten, pa je povsem jasno, da takrat ne bo porabljena tudi zadnja kapljica tekočega zlata za gorivo. Strokovnjaki pravijo, da se zaloge surove nafte resda zmanjšujejo, vendar nahajališča nafte zagotovo ne bodo povsem izčrpana.

"Vrhunec proizvodnje je sicer že mimo, vendar pa se neprestano s pomočjo prefinjenih metod odkrivajo nova nahajališča. Napovedi, da bo leta 2047 pošla zadnja kaplja tekočega zlata, niso niti realne niti logične. Prihajajo namreč nove tehnologije, s katerimi bo mogoče nafto črpati tudi po tem datumu," meni Zdenko Krištafor z rudarsko-geološko-naftne fakultete v Zagrebu.

Strokovnjaki poudarjajo, da se predvidevanja o izginotju nafte pojavljajo že desetletja, številni pa vanje ne verjamejo. "Znano je, da obstaja mnogo bogatih nahajališč, ki pa se jih doslej ni izplačalo izkoriščati. Z rastjo cen nafte na svetovnem trgu pa se bo začela črpati tudi tista nafta, na katero se zdaj ne računa. Prepričan sem, da se bomo tudi po letu 2047 še vedno prevažali z avtomobili na bencinski pogon," meni rudarski inženir Stjepan Baranović.

"Nesmiselno se je zanašati na nafto do njene zadnje kapljice," pa opozarja Davor Pavuna, svetovalec ministrstva za energetiko v ZDA in na Kitajskem. "Energija je vsepovsod okoli nas, naš planet pa je v vsakem trenutku od sonca prejme mnogo več, kot si človek sploh lahko zamisli, da jo potrebuje. Energetski lobiji obstajajo le zato, da se način ravnanja z energijo obdrži tako dolgo, kolikor je le mogoče. Ti interesi niso enaki interesom človeštva, še posebno naftnemu in jedrskemu lobiju pa je povsem jasno, da tu ni prihodnosti. Ne glede na to, kakšne so zaloge teh energentov danes, bi nam napovedi izčrpanja neobnovljivih virov energije morale biti izziv za dolgoročno razvojno strategijo," dodaja Pavuna.

Vsekakor pa je povsem jasno, da bo zadnja kapljica nafte ne glede na to, kdaj jo bo človeštvo porabilo, neznansko draga.