Novi Start bi lahko ugledal luč sveta aprila

Start 1, ki se je iztekel na začetku lanskega decembra, naj bi tako že do konca prihodnjega meseca nadomestil zavezo o novemu občutnemu zmanjšanju jedrske oborožitve. Moskva in Washington se o tem pogajata že skoraj leto dni, odkar je ameriški predsednik Barack Obama v času predhodnika Busha zelo ohlajene odnose postavil na nove temelje. Med drugim je prisluhnil ruskemu nasprotovanju vzhodnoevropskemu jedrskemu ščitu, čeprav brez končne odločitve, hkrati pa so pogajalci očitno uspeli premostiti spore glede preštevanja in nadzora nad jedrskimi konicami.

Dvodnevni obisk Hillary Clinton v Rusiji je posvečen tudi nadaljnjemu preprečevanju iranskih jedrskih ambicij in reševanju bližnjevzhodnega mirovnega procesa, a ima sporazum o omejevanju strateške oborožitve določeno prednost. Obama namreč sredi aprila gosti vrhunsko srečanje o jedrski varnosti. Na njem naj bi se več kot 40 voditeljev iz razvitega sveta in razvijajočih se dežel dogovorilo o novih pravilih jedrske varnosti, ki bi nadomestila tista iz časov hladne vojne ter predvsem upoštevala možnosti, da se do orožja ali jedrskih materialov dokopljejo teroristi in nove države.

Spodbuda varnostnemu vrhu

Nadaljnje razoroževanje največjih jedrskih sil bi po oceni Bele hiše pripomoglo k uspehu srečanja, vendar pa si Obama ne more privoščiti, da bi bil sporazum videti kot popuščanje Rusiji. Prav zato se je v začetku letošnjega leta kot kamen spotike znova znašel evropski protiraketni ščit, ko je Romunija privolila v to, da bi bil del nameščen tudi na njenem ozemlju.

Osnovni predlog ameriškega predsednika je bil zmanjšanje jedrskih konic za nadaljnjo tretjino, s čimer se je strinjala tudi ruska stran. Medvedjev je pred dnevi poslancem v dumi, ki so napovedali, da bodo ratifikacijo sporazuma povezovali z ameriško odpovedjo raketnemu ščitu, zagotovil, da ta pogajalski pogoj obstaja. Včeraj so iz Moskve poročali, da urejajo samo še tehnične podrobnosti sporazuma, pritrditve, da naj bi Medvedjev in Obama sporazum v enem od vzhodnoevropskih mest podpisala pred 12. aprilom, torej pred vrhom o jedrski varnosti, pa nismo dočakali. Clintonova se bo danes srečala tudi z ruskim premierjem Vladimirjem Putinom, čeprav so sprva načrtovali pogovore le z Lavrovom in Medvedjevom. Nekateri komentatorji iz tega sklepajo, da s Putinovim blagoslovom ne bo več ovir za podpis novega Starta. Vprašanje pa je, če ne bo žrtev drugega zapleta. Putin je namreč ravno včeraj napovedal, da bo Rusija poleti pomagala pognati prvo iransko jedrsko elektrarno v Bušerju, kar je Clintonova nemudoma kritizirala kot prenagljeno dejanje v času, ko so na mizi nove sankcije zaradi teheranskega jedrskega programa.

Lobiral tudi Ban Ki Moon

Za čimprejšnji podpis novega sporazuma o zmanjšanju jedrske oborožitve se je v pogovorih z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom zavzel tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon. Ta se v Moskvi mudi že od srede in bo v imenu ZN sodeloval na današnjem sestanku bližnjevzhodne četverice, skorajšnji podpis ameriško-ruskega sporazuma o nadaljnjem zmanjšanju jedrske oborožitve pa bi bil spodbudno sporočilo pregledni konferenci o uresničevanju sporazuma o neširjenju jedrske oborožitve, ki bo na sedežu svetovne organizacije potekala maja letos.