Turški premier Erdogan je zaradi izgona Armencev naletel na plaz obtožb

Recep Tayyip Erdogan (Foto: Reuters)

Erdogana sta ujezili resoluciji, ki sta ju nedavno sprejela ameriški kongres in švedski parlament in v katerih je pokol Armencev leta 1915 v času razpada otomanskega imperija označen kot genocid. Zaradi resolucij je izbruhnil diplomatski spor med Ankaro na eni ter Washingtonom in Stockholmom na drugi strani.

Erdogan je šel v torek še korak dlje, ko je v pogovoru za turški program BBC izjavil, da resoluciji "škodita našemu iskrenemu odnosu" do nezakonitih priseljencev iz Armenije. Kot je še dejal, v Turčiji živi 170.000 Armencev, 70.000 jih ima urejen status, preostalih 100.000 pa zgolj "tolerirajo" in jih, če bo potrebno, lahko pošljejo nazaj v njihovo domovino.

Po mnenju kritikov je Erdogan s svojimi izjavami škodil ugledu Turčije in ogrozil že tako krhek mirovni proces z Armenijo. Komentator v dnevniku Milliyet je ravnanje premiera celo označil kot "izsiljevanje" tujih držav in manipuliranje z nezakonitimi armenskimi delavci v Turčiji kot s šahovskimi figurami ali nedolžnimi talci.

Armenski premier Tigran Sarkisjan je sicer po poročanju AFP že v sredo ocenil, da "tovrstne politične izjave ne pomagajo pri izboljševanju odnosov med državama ... Ko turški premier samemu sebi dovoli takšne izjave, to nemudoma obudi spomine na dogodke iz leta 1915."

V Erevanu vztrajajo, da je v sistematični kampanji iztrebljanja v letih 1915-1918 izginilo do 1,5 milijona Armencev. Ankara vse očitke o genocidu kategorično zavrača in trdi, da je bilo največ pol milijona Armencev žrtev državljanske vojne in nasilnih deportacijah, potem ko so se uprli otomanski nadvladi in se povezali z zavojevalnimi ruskimi silami.

Turčija in Armenija sta oktobra lani v poskusu preseči desetletja sovražnosti podpisali zgodovinski dogovor o vzpostavitvi diplomatskih odnosov in odprtju skupnih meja. Proces normalizacije odnosov je sicer naletel na težave, zaradi katerih parlamenta dogovora še nista ratificirala, po mnenju mnogih pa se bo po torku situacija še poslabšala.

"Niti Armenija niti njena vplivna diaspora ne bosta ostali tiho ob tej turški grožnji ... Erdoganova grožnja je škodila našemu diplomatskemu ugledu," je med drugim zapisal komentator dnevnika Hurriyet. Večina analitikov sicer meni, da Ankara te svoje grožnje ne bo nikoli uresničila, saj bi bilo to predrago in preveč zapleteno.