Pravo leto za dvojezične napise

Spindelegger je ob tem poudaril, da je dobra osnova za rešitev kompromis, ki so ga leta 2006 za časa Schüsslove vlade dosegli na konsenzni konferenci. Temeljil je na predlogu avstrijskega zgodovinarja Stefana Karnerja in predvidel, da bi postavili 141 dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov v krajih, kjer delež slovensko govorečega prebivalstva dosega 10 odstotkov in ki se nahajajo v občinah, kjer ta delež dosega 15 odstotkov. S tem kompromisom so se v določenem trenutku strinjale vse organizacije koroških Slovencev , še posebej zaradi tega, ker je s tako imenovano razširitveno klavzulo omogočal tudi kasnejšo postavitev dvojezičnih napisov. Ta bi bila mogoča v krajih, kjer bi delež slovensko govorečega prebivalstva dosegel 10 odstotkov in bi skupnost sama sprožila pobudo za postavitev dvojezičnega napisa.

Glede ADP na nasprotnih bregovih

Rešitev je spodletela zato, ker je takratni deželni glavar Jörg Haider razširitveno klavzulo spremenil tako, da bi o takšnem predlogu krajanov odločala koroška deželna vlada. Iz tedanje pa tudi iz sedanje politične perspektive bi to praktično izničilo kakršna koli prizadevanja za kasnejše postavitve dvojezičnih krajevnih napisov. Ker je tedanja vlada želela ta zakon dvigniti na ustavno raven, je potrebovala tudi soglasje avstrijskih socialdemokratov, ti pa so svoj glas pogojevali s tem, da se morajo s takšnim predlogom zakona strinjati tudi koroški Slovenci. V trenutku, ko je Haider spremenil razširitveno klavzulo, koroški Slovenci tega soglasja niso več dali.

Zunanji minister Žbogar je sicer včeraj na novinarsko vprašanje, ali bi se strinjal s tedanjim predlogom zakona, dejal, da nima na mizi nikakršnega predloga zakona in da je za strinjanje ali nestrinjanje še prezgodaj. Na vprašanje, ali bi se strinjal z zakonom na ustavni ravni, ki bi ustavnemu sodišču praktično onemogočil presojanje takšnih zakonskih rešitev, pa je povedal, da Slovenija od Avstrije pričakuje, da bo izpolnila obveze, ki izhajajo iz 7. člena ADP in odločbe lastnega ustavnega sodišča, kako bo to storila, pa prepušča avstrijski državi. Glede nasledstva ADP se z avstrijskim zunanjim ministrom "strinjata, da se ne strinjata", je dejal Žbogar. "Slovenija je stranka v tej mednarodni pogodbi in se v tem smislu razume kot naslednico Jugoslavije. Tako jo, kot kaže, upošteva tudi depozitar", je včeraj dejal Žbogar, saj je Ruska federacija obvestila Slovenijo, ko je ADP notificirala Češka.

Danes znani novi koraki Slovenije

Češka je ADP notificirala leta 2004 in zunanji minister Dimitrij Rupel je za slovensko televizijo februarja naslednjega leta povedal, da jih je depozitar o tem obvestil. Kljub temu je bil izgovor slovenske diplomacije, da ni storila enako kot Češka, najbolj pogosto ravno domnevna nenaklonjenost depozitarja. Kaj bo Slovenija sedaj ukrenila v tej smeri, naj bi javnosti zaupali danes po skupni seji parlamentarnega odbora za zunanjo politiko in komisije za zamejce in Slovence po svetu, kjer bo vlada predstavila svoje stališče, je včeraj dejal Žbogar. Avstrijsko stališče nasprotuje slovenskemu, Spindelegger je mnenja, da je Slovenija novonastala država, ki ne more vstopati v zaprte mednarodne pogodbe.