Privatizacija iskanja upornikov

Operacija pogodbenikov, med katerimi naj bi bilo več nekdanjih pripadnikov specialnih enot in obveščevalnih služb, je dlje časa povzročala nelagodje v ameriški obveščevalni službi CIA in med posebnimi vojaškimi enotami, ki so uradno zadolžene za takšne naloge, Pentagon pa zdaj preiskuje, ali je početje morda pomenilo tudi kršenje zakona.

Najemanje podjetij med vojno je pogosta praksa

Ameriška vojska in druge vladne službe na vojnih območjih pogosto najemajo zasebna podjetja za najrazličnejše posle, od zagotavljanja prehrane za vojake do gradnje objektov in varovanja, posli pa so skupno vredni milijarde dolarjev. Iz takšnega sodelovanja pa se je v zadnjem času rodilo več spornih primerov. Podjetje Caci so denimo obtoževali, da so njegovi pripadniki sodelovali pri zlorabah ujetnikov v iraškem zaporu Abu Grajb. Najbolj razvpito je sodelovanje s podjetjem Blackwater, ki so ga najeli za varovanje in druge naloge v Iraku. Leta 2007 je bilo vpleteno v sporen poboj sedemnajstih Bagdadčanov, zaradi česar je iraška vlada podjetju prepovedala opravljanje dejavnosti. Lani so prišle na dan tudi trditve, da je Cia s podjetjem sodelovala v programu iskanja in ubojev pripadnikov Al Kaide, čeprav ni jasno, ali je neposredno sodelovalo v operacijah na terenu.

V novem primeru za zdaj ni znano, kdo je odobril posel zasebnega zbiranja podatkov in v kolikšni meri so ti podatki prispevali k dejavnosti ameriške vojske na terenu. O primeru je prvi poročal New York Times, ki je zapisal, da je posle vodil uslužbenec obrambnega ministrstva Michael Furlong, ki naj bi z zasebnimi podjetji sklepal pogodbe o pridobivanju podatkov o lokacijah upornikov in njihovih centrov za urjenje, podatke pa so pošiljali vojski in obveščevalnim službam, da bi jih uporabile za operacije. Takšno početje naj bi bilo načeloma nezakonito in politično občutljivo, Pentagon pa tudi preiskuje, ali je šlo pri financiranju poslov za nenamensko uporabo državnega denarja.

Cia je bila nezadovoljna

Po poročanju časnika je Furlong izkušen pri operacijah pridobivanja informacij v vojaške namene in je bil dejaven že prej v Iraku, na Balkanu in drugje. V primeru Afganistana in Pakistana naj bi med drugim sodeloval s podjetjem, ki ga vodijo nekdanji uslužbenci Cie in enot za posebne operacije. Furlong naj bi sodeloval tudi z istim nekdanjim predstavnikom Cie, ki so ga lani zasebno najeli za pogajanja z uporniki o izpustitvi zajetega novinarja New York Timesa Davida Rohde, ki je kasneje zbežal sam.

Kdaj se je Furlongov posel začel, ni jasno, lani jeseni pa naj bi vodja Ciine pisarne v Kabulu pisal najvišjim predstavnikom obrambnega ministrstva in naštel domnevne kršitve, kar je spodbudilo preiskavo. Primer naj bi segel tudi do direktorja Cie Leona Panette. Pogodbe naj bi lani prekinili, Furlong pa je zdaj civilni uslužbenec obrambnega ministrstva v San Antoniu.

Preiskava smrti Američanov v Mehiki

FBI in ameriško zunanje ministrstvo skupaj z mehiškimi oblastmi preiskujeta očitni umor uslužbenke ameriškega konzulata in njenega soproga v mestu Ciudad Juarez v Mehiki tik ob meji z ZDA. Mesto je od lani prizorišče vojne med mamilarskimi klani in mehiško vojsko, nekateri analitiki pa ugibajo, da je umor morda sporočilo Združenim državam, naj se ne vpletajo v dogajanje v mestu, ki se ga drži sloves najnevarnejšega na svetu.