Najbolj smrtonosno mesto na svetu: V mehiškem Ciudad Juarezu so samo lani našteli več kot 2600 umorov

Poleg revščine in vojne proti mamilom je Juarez tragično mesto tudi zaradi nepojasnjenih umorov žensk. Od 90. let prejšnjega stoletja je bilo v Juarezu ubitih več kot 500 žensk, večinoma mladih in iz revnih družin, ki so zaposlene v tovarnah. Po nekaterih teorijah gre pri umorih za dejanja enega ali več serijskih morilcev ali pa poskus mamilarskih kartelov, da bi preusmerili pozornost policije. Vendar doslej razen špekulacij za rešitev umorov ni bilo strojeno skoraj nič. (Foto: Reuters)

Mehiški predsednik Felipe Calderon je decembra 2006 napovedal vojno mamilarskim kartelom in v tem okviru na mejna območja z ZDA poslal 8. divizijo nacionalne armade, skupaj 50.000 vojakov, ter 20.000 zveznih policistov. Vojna je doslej terjala že najmanj 18.000 življenj. Med ubitimi je 1500 policistov, 87 vojakov in številni civilisti, med njimi najmanj 620 žensk.

Čeprav traja že več kot tri leta, vojna ni prinesla želenih rezultatov. Pravzaprav je položaj iz leta v leto slabši; med seboj se spopadajo karteli, proti njim zvezna vojska in policija, navadni ljudje pa so ujeti v navzkrižnem ognju. Predsednik Calderon zato izgublja politično podporo.

V Juarezu, ki šteje okrog 1,3 milijona prebivalcev, je nameščenih 8000 vojakov in 2000 zveznih policistov, ljudje pa so vojne naveličani in zahtevajo umik zveznih enot. Mesto je po uveljavitvi severnoameriškega sporazuma o prosti trgovini Nafta leta 1994 sicer doživelo industrijski razcvet. Številna ameriška podjetja so tam zaradi cenene delovne sile odprla industrijske obrate, med drugim Alcoa, General Electric, Du Pont, Ford, Thomson RCA, Honeywell, Amway. Zaradi tega se je tudi zmanjšal pritisk ilegalnih prebežnikov v ZDA.

Vojna proti mamilom pa je mesto povsem ohromila in sprožila beg ljudi in poslov. Od leta 2007 je tako iz Juareza pobegnilo najmanj 200.000 ljudi. Lokalni časopis El Diario je pred kratkim poročal, da je vrata zaprlo okrog 2500 trgovin in lokalov ter manjših podjetij. Turizem je ohromljen in v soboto, ko je prišlo do umorov, na ulicah Juareza ni bilo videti nikogar, razen številnih vojakov in zamaskiranih policistov.

Juan Carlos Galvan iz Juareza, ki se občasno preživlja tudi z vodenjem ameriških turistov, je za STA povedal, da je na glavni aveniji Benito Juarez, ki vodi do mejnega prehoda z ZDA, v soboto naštel 19 tujcev. Odsotnost turistov najbolj opazijo prodajalci spominkov in berači, ki poskušajo zaslužiti že na z žico ograjenem mejnem mostu.

State Department ameriškim državljanom odsvetuje prehod meje, med drugim zaradi pogostih ugrabitev. Leta 2008 so našteli 44 ugrabitev, lani pa že 156. Letos je na območju med drugim izginilo najmanj osem novinarjev. Ti so pri pisanju vse bolj previdni, saj se bojijo za svoja življenja in življenja družin. Lokalni časopis izhaja tudi v El Pasu, kjer je lastnik ustanovil podružnico, da se je lahko umaknil na varno.

Mehiko in svet je januarja presunil pokol 16 najstnikov na zabavi v Juarezu, kar je predsednika Calderona prepričalo, da je obiskal mesto in sprožil 50 milijonov dolarjev vredno pobudo za njegovo oživitev. Vendar ljudje nimajo več zaupanja, saj se vrstijo obtožbe, da v pokolih sodelujejo tudi zvezne enote, lokalna policija naj bi bila prežeta s karteli.

Županu Juareza Joseju Reyesu Ferrizu nenehno grozi smrt, navadni meščani so obupani. Nočno življenje je povsem zamrlo in tisti, ki si to lahko privoščijo, se hodijo zabavat čez mejo v El Paso. Prebivalci Juareza, kjer je bilo letos več umorov kot v Bagdadu, imajo posebne turistične vizume, s katerimi lahko pridejo v El Paso. Mesto je posebna enklava in za pot naprej v druge kraje ZDA po cesti je potrebno skozi dodatne kontrole potnih listin.

Vojna proti mamilarskim kartelom doslej ni pokazala rezultatov. Lani so na primer v Juarezu aretirali okrog 13.000 ljudi, od tega pa jih je bila obsojena le peščica. Največji problem je veliko povpraševanje po mamilih v ZDA. To za tihotapce pomeni milijarde dolarjev vreden posel, ki se mu zlepa ne bodo odpovedali.

Nacionalni mamilarski kartel Sinaloa skuša na območju izriniti lokalne, med katerimi je La Linea, ki ga tvorijo nekdanji in sedanji pripadniki lokalne policije. Karteli skušajo podkupiti tudi ameriške obmejne stražarje oziroma uslužbence carine. Od leta 2004 so aretirali 103 zaposlene v omenjeni službi. Leta 2007 so tako med drugim aretirali in obsodili mejno agentko, ki je kartelom omogočila izvoz petih ton marihuane.

Pomočnik komisarja v uradu za notranje zadeve v okviru ameriške Službe za carino in zaščito meja James Tomsheck je pred tedni v kongresu opozoril, da so v zadnjih petih letih zaposlili 20.000 ljudi brez ustrezne kontrole preteklosti. Zaradi pomanjkanja nadzornikov zamujajo tudi pri redni petletni kontroli "veteranov".