Ogrožene živali tihotapijo za mastne dobičke

Mladiči so se namreč prebudili iz omame in se glasno oglašali," je dogodke opisovala ameriška borka za pravice živali Shirley McGreal. Minilo je dvajset let, toda prepovedanemu trgovanju z živalmi v Jugovzhodni Aziji ni videti konca. Premalo je politične volje in konkretnih ukrepov. Tako na mednarodni kot nacionalni ravni.

Trije od šestih orangutanov so tistega dne leta 1990 umrli, ker so jih v zaboj spravili narobe - bingljali so z glavo navzdol. Med pregledom z rentgeni so nato tajski cariniki odkrili še dve opici siamanga. Matthew Block, vpleteni ameriški preprodajalec, je bil zaprt 13 mesecev, in še to - po oceni poznavalcev - zaradi mednarodne pozornosti in vztrajanja mednarodne lige za varstvo primatov. Kot se je pokazalo, je bila tihotapska mreža močno prepredena, segala je v vplivne kroge, vključevala državljane Nemčije, Tajske, Singapurja, Združenih držav Amerike in Indonezije.

Sistematično uničevanje

Kot ugotavljajo nevladne organizacije, prisotne v Jugovzhodni Aziji, je preprodajanje z živalmi v mnogih državah vse večji problem. Govorijo o sistematičnem uničevanju tamkajšnje divjadi, da bi zadostili rastočemu povpraševanju po eksotičnih živalih v Evropi, na Japonskem pa tudi na Kitajskem, kjer je precejšnje povpraševanje zaradi potreb tradicionalne medicine. Izvedenci ugotavljajo, da največ živali iz regije prihaja iz Malezije, Indonezije in Vietnama.

Cena tovora je močno odvisna od redkosti vrste; nekatere želve jim uspe prodati za več tisoč evrov, najbolj ogrožene živali pa po 20.000 evrov in več. "V Aziji se povsod zavedajo vrednosti divjadi. Kar koli v gozdu srečajo, ujamejo, ker vedo, da že mora imeti neko vrednost in da bodo našli kupca," je za časopis The Guardian nedavno pojasnjeval Vincent Nijman, raziskovalec z oxfordske univerze Brookes. "Opažamo, da gre za modo. Najprej je priljubljena neka vrsta, ko je ni več mogoče zlahka najti v divjini, postane modna kakšna druga žival," je dodal. Razmere so ponekod že tako kritične, da so si izvedenci domislili novega naziva: sindrom praznega gozda. Tako označujejo praznino v naravi, ki ostane, ko trgovci odidejo drugam.

Tihotapska središča

Ni naključje, da so na seznamu desetih najbolj aktivnih tihotapskih središč na svetu številna jugovzhodna azijska mesta. "Številne države v tej regiji sicer imajo zakone, a jih ne uveljavljajo. Prav tako je razširjeno podkupovanje," je za Dnevnik pojasnila Shirley McGreal in opozorila, da s trgovino najbolj mastno zasluži predvsem organiziran kriminal.

V nelegalno trgovino so močno vpletena mesta, kot so Malina na Filipinih, Medan v Indoneziji in Singapur. Vse več aktivnosti je v Kuala Lumpurju, ki postaja središče za transport pangolinov, ptičev in kuščarjev. O vrednosti nelegalne trgovine ni mogoče špekulirati, ker je oblasti ne preganjajo aktivno. Odsotnost politične volje, predvsem pa razširjenost revščine navajajo kot najbolj pogoste razloge za razcvet te dejavnosti. V nekaterih predelih namreč predstavlja pomemben vir lokalnega zaslužka.

Od metuljev do krokodilov

Uradni podatki za obdobje med letoma 1998 do 2007 kažejo, da so iz Malezije legalno izvozili 130.000 metuljev, predvsem v ZDA, EU in Kanado, 73.000 eksotičnih rib so iz Malezije in Indonezije poslali v Hongkong, 17 milijonov plazilcev v Singapur, EU in Japonsko, vključno z 1,3 milijona želv, 1,8 milijona kober, 8,1 milijona varanov in 400.000 krokodilov.