Iskanje zdravila za upadanje uspešnosti ameriških šolarjev

Kako reformirati ameriško šolstvo, kjer sodeč po omenjeni raziskavi kakovost sicer ne upada, vendar v nasprotju s številnimi drugimi državami tudi ne narašča, je vprašanje, ki se ga bolj ali manj loti vsaka vlada. Prejšnji predsednik George Bush ga je na domačem parketu postavil med prednostne naloge. Rezultat tega je bil zakon z imenom No child left behind, ki so ga sprejeli leta 2002 ob veliki podpori demokratov, ime zakona pa je sporočalo, da bo poskrbljeno za ustrezno izobraževanje vsakega otroka. Zdaj se je reforme lotil tudi Obama.

Merili bi napredek, ne le rezultata

Ena bistvenih smernic Bushevega zakona je bila vsakoletno ugotavljanje, koliko učencev in dijakov v vsaki šoli pri matematiki in branju dosega zadovoljivo raven znanja (cilj je doseči stoodstotno raven do leta 2014). Vsaka zvezna država je sama postavila merila uspešnosti, testi, s katerimi so znanje ugotavljali, pa so bili standardizirani, torej enaki za vse učence. Glede na rezultate so nato za šole sledile nagrade in kazni. Sodeč po statistiki se je zaradi zakona uspešnost precej dvignila, kritiki pa trdijo, da predvsem zato, ker so zvezne države postavljale nizke standarde, da ne bi bile ob zvezni denar.

Čeprav je trenutno v ospredju zdravstvena reforma, ki jo želi Obama skozi kongres spraviti še marca, bo danes objavil svoje zamisli za reformo šolstva. Ta bo temeljila predvsem na spremembah Bushevega zakona. Največja sprememba je ta, da se uspešnost 100.000 ameriških osnovnih in srednjih šol ne bo več določala na podlagi odstotka učencev, ki dosegajo zadovoljivo raven znanja, ampak na podlagi napredka. Trenutno lahko učenci precej napredujejo, vendar se to šoli nikjer ne pozna, če ne dosežejo zadovoljive ravni znanja. Poleg tega naj bi uspešnost šol merili po tem, kako zadovoljivo so učence pripravile na visokošolski študij oziroma na začetek kariere. Vse to bo zadovoljilo tiste kritike, ki trdijo, da so šole zaradi Bushevega zakona zanemarjale družboslovne predmete in se preveč osredotočale le na matematiko in branje ter da so učitelji zaradi tega sistema zanemarjali izobraževalni proces in se preveč osredotočali le na priprave na izpite.

Učitelji pričakovano protestirajo

Reforma naj bi te spremembe dosegla z zagotavljanjem sredstev zveznim državam, če bodo določila zakona izpolnjevale, saj je šolstvo v rokah posameznih zveznih držav, ne Washingtona. Reforma, ki naj bi jo sprejeli še letos, pa naj bi dosegla še nekaj: zapiranje ali vsaj zmanjševanje obsega najmanj uspešnih šol. Zvezne države bodo morale sprejeti pravila, po katerih bodo pet odstotkov šol z najslabšimi dosežki zaprli, zamenjali vsaj polovico osebja in ravnatelja ali kako drugače temeljito spremenili njihovo strukturo. Naslednjih najslabših pet odstotkov bi bilo na opozorilnem seznamu. Šole, kjer bi učenci dosegali velik napredek, pa bi nagrajevali.

Te spremembe so pričakovano naletele na nasprotovanje močnih učiteljskih sindikatov, ki trdijo, da nova politika učiteljem ne daje nobenih novih pristojnosti, prinaša le odgovornosti. O tem, koliko je za padanje uspešnosti ameriških učencev kriva kakovost učiteljev, že dolgo poteka razprava, a brez velikega učinka. Kritiki trdijo, da tudi zato, ker so učiteljski sindikati med najmočnejšimi nasploh. Podatek, ki morda o tem nekaj pove, je, da je v New Yorku 30.000 učiteljev, zaradi slabega učenja pa so jih v letu dni odpustili tri.

fds

fsd