Nov poskus zaščite ogroženih živalskih vrst

Organizacije za varstvo živali že več let opozarjajo na nadaljevanje človeškega pohlepa, ki utegne že hitro ogroziti obstoj nekaterih živalskih vrst. Da bi preprečili takšen razplet, se v Dohi sestaja 175 držav članic konvencije ZN o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. Razpravljali bodo o 40 zaščitnih ukrepih za živali in rastline. Največ pozornosti bo zagotovo namenjene sprejetju popolne prepovedi trgovanja z modroplavutim tunom iz Atlantika.

Če bo ukrep sprejet (predlagal ga je Monako), to še ne bo pomenilo, da bo ribarjenje modroplavutih tunov prepovedano. Onemogočeno bo zgolj širše mednarodno trgovanje, kar naj bi posledično vendarle pripomoglo k obnovitvi te ribje vrste. Zaloge modroplavutega tuna v Atlantskem oceanu so se namreč korenito zmanjšale. Največ modroplavutega tuna, ki se znajde na svetovnem trgu, polovijo v Franciji, Španiji in Italiji. 80 odstotkov ulova nato pristane v obliki sušija ali sašimija na mizah Japoncev. Po podatkih Svetovnega sklada za zaščito narave (WWF) je bilo zgolj lani ulovljenih milijon modroplavutih tunov, celotna populacija te ribe pa naj bi znašala 3,75 milijona.

Za sprejetje popolne prepovedi trgovanja bo potrebna dvotretjinska večina. Evropska unija in ZDA ukrep podpirajo, medtem ko mu Avstralija in Japonska ostro nasprotujeta. Ali bo ob koncu dvotedenske konference mogoče zbrati zadostno podporo, za zdaj še ni jasno. "Vse kaže, da bo rezultat tesen," se je diplomatsko jasni napovedi izida glasovanja izognil Richard Tomas, tiskovni predstavnik organizacije Traffic, ki nadzoruje trgovanje z ogroženimi živalskimi vrstami.

Tako Avstralija kot Japonska, največja porabnika modroplavutega tuna, verjameta, da je pravi razlog za zmanjšanje zalog te ribe slaba regulacija kvot za ulov, ne pa trgovanje samo. Uradni Tokio je tako že nakazal, da ne bo spoštoval morebitne prepovedi trgovanja, medtem ko je stališče uradne Canberre nekoliko manj ostro zavzema se namreč zgolj za delno omejitev trgovanja.

Trenja tudi zaradi trgovine z oklovino

Tanzanija in Zambija želita na konferenci v Dohi doseči obnovitev trgovanja z oklovino, kar so sicer za devetletno obdobje prepovedali leta 2007. Trgovanje bi želeli obnoviti zgolj za krajši čas, ker bi radi izpraznili polna skladišča, v katerih se je nabralo na tone divjim lovcem zasežene oklovine in oklovina slonov, ki so umrli naravne poti. Kenija takšni zamisli nasprotuje. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so divji lovci korenito zmanjšali tamkajšnjo število slonov. Populacija se je ponovno okrepila po ostrih konzervacijskih ukrepih vlade. Ker je Kenija močno odvisna od prihodkov turizma (ti znašajo kar 12 odstotkov državnega BDP), nikakor ne želi ogroziti obstoja svojega največjega turističnega magneta živalskega carstva. Po zagotovilih ministra za gozdove Noaha Wekese stališče Kenije podpira še 23 držav.