Dalajlama: Kitajska uničuje budizem

Tako so se na tibetanske demonstrante včeraj spravili v Nepalu. Uradni Katmandu ne želi vznemirjati velike sosede. (Foto: AP)

Na dan obletnice tibetanskega upora proti kitajski okupaciji leta 1959 je dalajlama v svojem poročilu uporabil nenavadno napadalni ton. Eskalacijo kitajskega modela razvoja, ki da uničuje identiteto avtohtonega prebivalstva, je bolj ali manj označil za vojno okupacijo, ki poleg vsega preprečuje svobodno gibanje po Tibetu. "Zgolj prebegu voditeljev vseh štirih šol tibetanskega budizma gre zahvala, da smo v tujini ustvarili pogoje, v katerih je mogoče nadaljevati vzgojo in prakticirati našo vero," je še zapisal tibetanski duhovni vodja, ki je upravitelje Tibeta povabil, naj si pridejo ogledat njihove skupnosti, ki živijo in delujejo v svobodi.

Malo upanja na skorajšnjo rešitev

Dalajlama, ki živi v Dharamsali na severu Indije, je poleg tega zapisal, da za razliko od Tibeta budizem po svetu doživlja razcvet, ter da "vojska" tibetanskih menihov in nun v tujini šteje že več kot 10.000 ljudi. "Več kot 30 let sem se trudil, da bi preko razgovorov s Kitajsko problem razrešili v obojestransko korist, toda če sklepam po ravnanju zdajšnjega kitajskega vodstva, obstaja zelo malo upanja, da bi lahko problem kmalu rešili," je še zapisal 74-letni dalajlama.

Z drugimi besedami, dalajlama ne upa več, da bo vprašanje ohranitve kulturne identitete in večje avtonomije Tibeta mogoče razrešiti za časa njegovega življenja. Čeprav tega ne omenja in še vedno trdi, da je pripravljen na dialog s Pekingom, pa je dalajlama očitno spremenil strategijo. Okrepljen s podporo, ki jo je dobil med zadnjim obiskom v Beli hiši in drugih svetovnih prestolnicah, se zdi, da se osredotoča na krepitev tibetanske verske in kulturne diaspore zunaj Tibeta. Če tibetanska skupnost cveti in uspeva zgolj v tujini, potem se zdaj, ko je dalajlama bolj ali manj opustil upanje, da bi se zadeve na Tibetu izboljšale za časa njegovega življenja, implicitno pojavlja tudi vprašanje njegove reinkarnacije. Pred leti, v času še bolj zaostrenih razmer med Dharamsalo in Pekingom, je dalajlama že omenil možnost, da se ne bo reinkarniral ali pa bo svojega naslednika izbral v tujini.

Na Tibetu bi utegnil izbruhniti upor

Razvoj dogodkov kaže na to, da se bližamo tej zadnji hipotezi. Zadnje tudi zato, ker Peking nikakor ne popušča v svojih načrtih, da bi na Tibetu vzpostavil sebi popolnoma zvesto vodstvo. Iz kitajske prestolnice je namreč pred nekaj dnevi prišla novica, da je uradni od Pekinga izbrani pančenlama postal član kitajske politične posvetovalne konference. Kot vemo, je vloga pančenlame v zapletenem postopku določanja reinkarnacije dalajlame kot absolutnega duhovnega voditelja Tibeta odločilnega pomena.

Poleg tega pa ima pančenlama tudi zelo pomembno vlogo pri verski vzgoji mladega dalajlame. Ko sta se, potem ko je leta 1989 umrl deseti pančenlama, Peking in Dharamsala pet let kasneje skušala pogoditi o izboru novega, je izbruhnil spor, ki traja še danes. Dalajlama je takrat s seznama skupaj s Pekingom potrjenih kandidatov izbral Gedhuna Choekyi Nyima, šestletnega dečka, ki je nekaj tednov kasneje izginil neznano kam. Peking je takoj za tem dalajlami v brk za svojega pančenlamo imenoval danes 20-letnega Qoigyijabuja, ki zdaj sedi v kitajskem parlamentu. Tibetanci trdijo, da je Peking ugrabil in usmrtil njihovega pančenlamo, 20-letnega Qoigyiabuja brez ustrezne verske vzgoje pa imajo za vsiljivca. Če bo Peking s pomočjo svojega domoljubnega in prokomunistično usmerjenega pančenlame skušal ustoličiti tudi 15. reinkarnacijo dalajlame, bo na Tibetu upor, kot ga še ni bilo, trdijo.

Izsek

51 let že 14. dalajlama Tenzin Gyatso živi v izgnanstvu.