Finska predsednica se v reševanje afere Patria ne želi vmešavati, upa pa, da se bo zadeva čimprej razjasnila

Finska predsednica Tarja Halonen (Foto: AP)

Slovenija in Finska sta "zelo podobno misleči državi" in to velja tudi za njuna predsednika, zato obisk slovenskega predsednika na Finskem "ne bo zelo dramatičen", bo pa kljub temu zelo koristen, je v pogovoru s slovenskimi novinarji v petek v Helsinkih ocenila Halonenova.

Po njenem je namreč prav, da se srečujejo tudi podobno misleče države in voditelji, saj imajo skupne interese in izzive, kot so pravična globalizacija, boj proti podnebnim spremembam in drugi globalni izzivi. S Türkom bi poleg tega želela spregovoriti o trenutnih razmerah v EU in Evropi, med drugim o energetski politiki in o ustvarjanju nove Evrope.

Poleg tega finska predsednica upa, da bo obisk slovenskega gosta povečal prepoznavnost Finske v Sloveniji in Slovenije na Finskem, kar bi koristilo turizmu in okrepilo gospodarsko sodelovanje med državama. "Ne reševanje velikih vprašanj, a morda doseganje tesnejšega sodelovanja," je po njenem bistvo Türkovega obiska.

Želi, da se afera s Patrio čim prej razjasni

Glede afere, povezane z nakupom oklepnikov finske Patrie v Sloveniji, Halonenova nima podrobnih informacij, saj je ta zadeva v rokah policije in pravosodja in se ne želi vmešavati. Je pa izrazila željo, da se celotna zadeva čim prej razjasni, saj ne koristi niti Finski niti Sloveniji.

Ob tem je predsednica kot temeljno izpostavila načelo, da "je treba zakone spoštovati tako v svoji državi kot tudi na mednarodnem prizorišču". "Tako Finska kot jaz osebno sva proti korupciji. Seveda vemo, da Finci niso svetniki, a skušali smo ustvariti takšen sistem, ki je čim bolj transparenten, tako da če se kaj zgodi, to kmalu postane javno."

Finska in tudi ostale nordijske države veljajo za ene najmanj skorumpiranih na svetu, in prav ustvarjanje transparentne družbe je po besedah Halonenove eden od elementov, ključnih za uspeh na tem področju. "Tudi v primerih, ki niso tako prijetni, moraš ohraniti svoja načela in reči 'da, tako pač je'."

Poleg transparentnosti je po njenem pomembno, da imajo javni uslužbenci zagotovljene takšne plače, da lahko - v sicer zmerni meri - pokrijejo vse svoje življenjske stroške. V luči globalizacije pa je bistvenega pomena tudi sodelovanje na mednarodni ravni, "da lahko rečemo, da mora biti tudi v tem modernem delu gospodarstva tako poštena igra, kot jo zahtevamo v lastnih državah".

Gospodarska kriza je Finsko relativno močno prizadela

Finsko kot izvozno usmerjeno državo je svetovna gospodarska kriza relativno močno prizadela. A, kot pravi predsednica, je sedanji položaj v primerjavi s krizo, ki je Finsko prizadela v začetku 90. let 20. stoletja, veliko boljši. Bančni sistem je namreč danes veliko trdnejši, gospodarska situacija finske države, podjetij in družin pa močnejša, kot je bila takrat.

Kot je sicer poudarila Halonenova, so na Finskem "vedno zaupali v izobrazbo". Ob prejšnji krizi so tako kljub težavnemu položaju veliko vlagali v informacijsko tehnologijo, to obdobje je bilo tudi začetek "booma" finske Nokie, danes največjega proizvajalca mobilnih telefonov na svetu.

"Sedaj nadaljujemo na bolj ali manj enak način in pravimo, da je izobrazba najpomembnejša, čeprav smo zdaj seveda bolj v čisti tehnologiji in ukrepih, ki pomagajo pri trajnostnem razvoju," je nadaljevala, misel pa zaključila z besedami: "Naš slogan je, da moraš močno gospodarstvo zgraditi v dobrih časih, da lahko preživiš slabe."

Finska ni članica zveze Nato

Finska ni članica zveze Nato, vendar z zavezništvom dobro sodeluje in med drugim prispeva svoje vojake v misijo Isaf v Afganistanu. "Nič nimamo proti Natu kot takem in smo dobri partnerji," je zatrdila Halonenova. Kot je dodala, so vrata v Nato za Finsko odprta, a hkrati jo v zavezništvu spoštujejo tudi kot partnersko državo in to Finski zaenkrat ustreza.

Če bi bile razmere v državi drugačne, bi predsednica razmišljala tudi o vključitvi v Nato, a potrebe za to zaenkrat ne vidi, saj so "uspeli s svojo zunanjo in varnostno politiko ohraniti dobro varnostno situacijo". Potrebe za vstop v Nato tudi po mnenju velike večine Fincev ni.

Medtem ko finski vojaki niso sodelovali v invaziji v Iraku, so se v Helsinkih odločili za sodelovanje v misiji v Afganistanu, saj so menili, "da bi to lahko bila takšna mednarodna operacija, v kateri bi si želeli biti". A, kot je poudarila predsednica, je bila to "izjemno težka naloga".

Kljub temu namerava Finska letos število svojih vojakov v Afganistanu povečati za okoli 50, s čimer bi se njihovo maksimalno število približalo 200. "Zdaj ko se je oblikovalo mednarodno soglasje, da se poskusi ustvariti močan udarec, da bi lahko prepustili državo afganistanskim oblastem, skušamo na ta način izpolniti to, kar smo se odločili skupaj z drugimi," je odločitev pojasnila Halonenova, a hkrati dodala, da to nikakor ni lahko vprašanje.

Finsko zgodovino so močno zaznamovale vojne, a po drugi svetovni vojni je bila "blagoslovljena z mirom" in odnosi s sosednjo Rusijo so dandanes "odlični", je zatrdila predsednica. Finska je tudi zelo dejavna v t. i. severni dimenziji EU, katere cilj je okrepiti dialog in sodelovanje med unijo na eni ter Norveško, Islandijo in Rusijo na drugi strani.

Evropska unija mora biti poštena

Sodelovanje med državami na severu je po mnenju Halonenove še posebej pomembno v boju proti podnebnim spremembam in drugim okoljskim izzivom, kot je danes zelo prometno obremenjeno in onesnaženo Baltsko morje. Sicer pa, kot je poudarila, "Evropska unija ni trdnjava z zaprtimi vrati, ampak moramo imeti zelo dobre odnose tudi z državami v sosedstvu".

Glede širitve EU Halonenova meni, da mora biti unija poštena ter državam, ki jim je obljubila perspektivo članstva, to članstvo tudi ponudi, ko bodo izpolnile vse zahtevane pogoje. To velja tudi za Turčijo. V EU si lahko v prihodnosti sicer predstavlja ne le sedanje države kandidatke za članstvo, ampak tudi druge države, npr. Norveško in Islandijo, medtem ko bodo nekatere velike države na vzhodu za to po njenem verjetno potrebovale še "veliko časa".

Finska je ena od držav, katere pristanek je bil potreben, da bo lahko stekla gradnja Severnega toka - plinovoda, ki bo ruski plin pod Baltskim morjem pripeljal do Nemčije. Kot je v zvezi s tem pojasnila predsednica, Finska že ima plinovod in Severnega toka ne potrebuje, ampak gre tu predvsem za interes Nemčije in Nizozemske. Finska pri tem ne vidi "nobenega razloga, da bi povzročala težave", njena edina zahteva je bila, da je okoljsko varen. Kot je dodala, "so plinovodi eden od odgovorov, a to ne pomeni, da nam ni treba biti učinkovit pri izrabi energije".

Finska se lahko pohvali z visoko stopnjo enakopravnosti spolov

Finska se lahko pohvali z visoko stopnjo enakopravnosti spolov, še posebej v javnem življenju. To je sicer odlika vseh nordijskih držav - kot se je v zvezi s tem pošalila Halonenova, "severno podnebje zahteva, da vsi v družini delajo za kruh" -, a tudi v primerjavi z njimi je bila Finska na tem področju pionir.

Bila je prva evropska država, kjer so dobile ženske tako pravico voliti kot tudi kandidirati na volitvah. Razloge za to vidi predsednica v zgodovini, "saj je bilo v kampanji za neodvisnost (Finske) pred približno sto leti zelo pomembno, da se v politiko vključi tako moške kot ženske". Dandanes si na Finskem prizadevajo doseči tudi večjo enakopravnost spolov v poslovnem življenju, saj mora vsaka država "uporabiti vse svoje resurse, tako moške kot ženske".

Kam jo bo pot vodila po izteku drugega zaporednega predsedniškega mandata, Halonenova - prva finska predsednica, ki je v politiki aktivna že 40 let - še ne ve. "O tem nisem preveč razmišljala, počakajmo in bomo videli, dve leti sta še in mislim, da je to kar veliko."