Nočni mini vrh se je sicer končal z napovedjo, da naj bi bil izid mednarodne podnebne konference ena razmeroma kratka izjava, ki bi pokrivala vse politične točke dogovora, medtem ko so pogajanja doslej potekala po dveh tirih s ciljem oblikovanja dveh ločenih pravnih besedil.

Pogajalci naj bi na podlagi mini vrha do jutra pripravili osnutek besedila te izjave, tako da bi lahko o njem razpravljali voditelji na plenarnem zasedanju, ki naj bi se začelo ob 10. uri. Izjava naj ne bi nadomestila teh dveh dokumentov, temveč le prispevala k jasnemu političnemu sporočilu konference.

Kaže torej na razvodenel globalni dogovor, ki ne bo niti pravno zavezujoč niti politično trden. Dogovor je blizu, a očitno daleč od sprva načrtovanega odgovora na opozorila znanstvenikov o nevarnostih segrevanja ozračja. Pomembno vprašanje pa je, kako bo v izjavi opredeljen časovni načrt ukrepanja v prihodnje.

H kriznemu sestanku ključnih igralcev v podnebnih pogajanjih je v četrtek pozvala EU s ciljem, da se doseže konsenz o globalnem dogovoru, ki bi omogočil "ambiciozen izid konference", potem ko so pogajalci ocenili, da je pred njimi še ogromno dela in vsaj še ena zelo dolga noč.

Voditelji so se sestali po večerji, ki jo je gostila danska kraljica Margareta II. s soprogom, princem Henrikom. Ameriškega predsednika Obame sicer na tem srečanju ni bilo, ker je šele ponoči odpotoval iz Washingtona, se pa bo, kot so sporočili iz Bele hiše, ob robu konference danes sestal s predsednikom kitajske vlade Wen Jiabaom.

Z mednarodne podnebne konference so sicer sinoči prihajali različni signali o tem, kako blizu je dogovor in kakšen naj bi ta bil, kar je še dodatno prispevalo k že tako velikemu organizacijskemu in vsebinskemu kaosu v Koebenhavnu. Nekateri pogajanja v danski prestolnici primerjajo celo z rusko ruleto s tremi polnimi naboji.

Zaupno poročilo ZN, ki je sinoči pricurljalo v javnost, kaže, da dosedanje zaveze za zmanjšanje izpustov do leta 2020 še zdaleč niso dovolj, da bi svetu uspelo dvig globalne temperature obdržati na dveh stopinjah Celzije glede nad predindustrijsko raven, temveč naj bi se ta do leta 2100 zvišala na tri stopinje, kar naj bi privedlo do katastrofalnih podnebnih sprememb.

Po drugi strani pa je britanski ekonomist Lord Nicholas Stern, ki je prvi javno opozoril na stroške podnebnih sprememb, v pogovoru za nemško tiskovno agencijo dpa zavrnil takšno črno-belo slikanje razmer in menil, da je dober dogovor na dosegu.

Sicer pa so sinoči aktivisti mednarodne okoljevarstvene organizacije Greenpeace po incidentu pred vrati vrha EU pred slabim tednom v Bruslju spet poskrbeli za varnostni škandal, saj jim je uspelo vdreti na prizorišče slavnostne večerje, ki jo je gostila danska kraljica. Razočaranje nad pogajanji so izrazili s sloganom Politiki govorijo, voditelji ukrepajo.

Večerje se je udeležilo več kot sto visokih gostov, med njimi premier Pahor, nemška kanclerka Angela Merkel, ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, britanski premier Gordon Brown in francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Častni sedež poleg kraljice pa naj bi pripadel generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Moonu.

Brez pretiravanja je mogoče trditi, da te dni vsa danska prestolnica živi v duhu podnebnih pogajanj. Že na letališču potnika pozdravijo plakati z napisi Hopenhagen in s fotomontažami za deset let postaranih, osivelih svetovnih voditeljev, ki leta 2020 priznavajo, da so imeli pred desetletjem možnost rešiti planet, pa ga niso.