Sodišče naj bi namreč nameravalo razveljaviti dele statuta o avtonomiji Katalonije, kar je po mnenju uvodničarjev grožnja "demokratični zrelosti pluralistične Španije". "Ne slepimo se, resnična dilema je, ali bomo šli naprej ali nazaj," še piše v uvodniku.
Ustavno sodišče o statutu že tri leta odloča na podlagi zahteve največje španske opozicijske stranke, Ljudske stranke, ki se zavzema za večjo centralizacijo države. Ljudska stranka trdi, da dokument slabi enotnost Španije ter spodbuja ostale regije k prizadevanjem za izjeme na področju davkov, pravosodja in infrastrukture.
Statut o avtonomiji sta sicer potrdila tako španski parlament v Madridu kot Katalonci na referendumu, leta 2006 pa ga je podpisal tudi španski kralj Juan Carlos.
Katalonija je s statutom dobila večji delež sredstev iz naslova davkov, zbranih v Kataloniji, sodeluje tudi pri imenovanjih v sodstvu ter ima pristojnosti glede številnih drugih vprašanj, ki so sicer v pristojnosti oblasti v Madridu.
Podobne statute imajo tudi druge španske regije, vendar za Katalonijo in Baskijo velja večja samouprava kot za ostale.
Španija se je decentralizirala leta 1978, tri leta po smrti diktatorja Franca. Regije, skupaj jih je 17, imajo pristojnosti na področju izobraževanja, stanovanjske politike, zdravstva in javne uprave, medtem ko je vlada v Madridu ohranila izključne pristojnosti na področju obrambe, pravosodja in zunanjih zadev ter tudi v zvezi z letališči in pristanišči.
