Hrvaški sabor je z dvotretjinsko večino sprejel arbitražni sporazum

Hrvaška premierka Jadranka Kosor je dejala, da je Slovenija s podpisom sporazuma v Stockholmu prvič v 18 letih pogajanj sprejela določanje meje na morju in kopnem s Hrvaško na podlagi mednarodnega prava. (Foto: Luka Cjuha)

Današnjo razpravo o predlogu zakona o potrditvi arbitražnega sporazuma s Slovenijo je odprla hrvaška premierka Jadranka Kosor, ki je dejala, da je Slovenija s podpisom sporazuma v Stockholmu prvič v 18 letih pogajanj sprejela določanje meje na morju in kopnem s Hrvaško na podlagi mednarodnega prava.

Kot je dodala Kosorjeva, je Hrvaška od leta 1992, ko sta Ljubljana in Zagreb začela pogajanja o meji, vedno zahtevala ureditev spora o meji na podlagi mednarodnega prava. Poudarila je še, da kriterije mednarodnega prava jasno zagotavlja 3. člen arbitražnega sporazuma.

Hrvaška premierka je še ponovila, da se Hrvaška z arbitražnim sporazumom ne bo odpovedala svojemu ozemlju, ker ne gre za sporazum o meji, temveč o arbitražnem sodišču, ki bo mejo med državama določilo na podlagi mednarodnega prava.

Ponovila je, da je za Hrvaško izjemno pomembno, da je spor o meji ločen od hrvaških pogajanj z EU, ter da bodo vsi procesi, povezani z ravnanjem arbitražnega sodišča, stekli, ko bo Hrvaška podpisala pogodbo o vstopu v EU.

Izpostavila je še, da bodo sodniki, ki bodo odločali o meji, izkušeni strokovnjaki za mednarodno pravo, ter da bo Evropska komisija seznam arbitrov sestavila na podlagi njihove strokovnosti, objektivnosti in neodvisnosti.

Med drugim je dejala tudi, da sta se s slovenskim premierom Borutom Pahorjem pogovarjala o dolgovih Ljubljanske banke do hrvaških deviznih varčevalcev. "Upam, da bomo glede tega problema enako uspešni kot pri omenjenem sporazumu," je izjavila Kosorjeva.

Uvodnim besedam Kosorjeve je sledila razprava, v kateri so sodelovali predstavniki poslanskih skupin. Predsednik Socialdemokratske stranke (SDP) Milanović je dejal, da bodo sporazum podprli brez kakršnega koli entuziazma in z veliko pomisleki. Dejal je, da bodo socialdemokrati sporazum verjetno podprli le zaradi tega, ker bo zagotovil nadaljevanje pogajanj Zagreba in Bruslja.

Vodja opozicije je ocenil, da je arbitražni sporazum bolj ugoden za Slovenijo, ki se je, kot je dejal, "Hrvaški za hrbtom", dogovorila z Evropsko komisijo o uvajanju besede "junction". Kot je pojasnil, Slovenija računa, da ima z omenjenim terminom več priložnosti, da bi z arbitražo prišla do odprtega morja. Vprašal je, zakaj vladi ni uspelo v sporazum dodati tudi jamstev, da bodo arbitri strokovni, objektivni in neodvisni.

Kosorjeva je odgovorila, da prav Sloveniji ne ustreza beseda "junction", ker je Ljubljana zahtevala, naj bo v sporazumu zapisano "teritorialni stik". Po razpravi je izražala zadovoljstvo, ker je sporazum dobil potrebno večino v saboru.

Sporazumu so v razpravi odkrito nasprotovali poslanci Hrvaške demokratske zveze Slavonije in Baranje (HDSSB) in Istske demokratske skupščine (IDS). Na koncu sta proti sporazumu glasovala tudi dva socialdemokrata, Ivica Pančić in Ivo Josipović, ki je sicer predsedniški kandidat SDP na prihodnjih predsedniških volitvah, ter poslanec Hrvaške stranke upokojencev (HSU) Silvano Hrelja in neodvisni poslanec Dragutin Lesar.

MZZ na ratifikacijo arbitražnega sporazuma v Zagrebu odgovarja z enostransko izjavo

Zunanje ministrstvo je danes na ratifikacijo arbitražnega sporazuma v hrvaškem saboru odgovorilo s posredovanjem enostranske izjave slovenske vlade v zvezi s tem sporazumom hrvaškemu veleposlaništvu v Ljubljani. Z njo Ljubljana odgovarja predvsem na hrvaško izjavo, da nič v sporazumu ne prejudicira slovenskega stika z odprtim morjem.

Kot je ministrstvo sporočilo na svoji spletni strani, so hrvaškemu veleposlaništvu danes dopoldne posredovali izjavo, ki jo je slovenska vlada sprejela v torek, na dan, ko je sprejela tudi arbitražni sporazum in ga hkrati z omenjeno izjavo poslala v potrditev v državni zbor.

V izjavi, ki je na spletni strani MZZ objavljena v celoti, piše, da se Slovenija "ne strinja z izjavo Hrvaške z dne 9. novembra, niti z njeno vsebino" ter meni, da hrvaška izjava nima učinka na vsebino arbitražnega sporazuma in tudi nobenega učinka za arbitražni postopek. Hrvaška izjava o neprejudiciranju sicer poudarja, da se nič v sporazumu ne bo razumelo kot pristanek Hrvaške na zahtevo Slovenije po teritorialnem stiku z odprtim morjem.

"Slovenija izjavlja, da je naloga arbitražnega sodišča določiti ozemeljski stik teritorialnega morja Republike Slovenije z odprtim morjem (stik Slovenije z odprtim morjem), torej ohranitev pravice Slovenije do stika z odprtim morjem, ki ga je imela na dan osamosvojitve 25. junija 1991," še piše v omenjeni izjavi. Slovenija prav tako poudarja, "da se arbitražni sporazum razlaga v skladu z običajnim pomenom izrazov v določbah samega sporazuma".

Koalicija ratifikacijo arbitražnega sporazuma v saboru pozdravlja, za opozicijo ta pričakovana

Potem ko je hrvaški sabor danes z veliko večino ratificiral arbitražni sporazum o načinu določanja meje med Slovenijo in Hrvaško, so koalicijske stranke Zares, LDS in DeSUS v Sloveniji to potezo Hrvaške pozdravile, opozicijske stranke pa so ocenile, da je bilo visoko podporo sporazumu v saboru pričakovati, saj ta koristi predvsem Hrvaški.

"Odločitev je bila pričakovana, visoka podpora dokazuje, da je sporazum dober za Hrvaško in v nasprotju s slovenskimi interesi," so po tem, ko je hrvaški sabor danes s 129 glasovi za in le šestimi proti ratificiral arbitražni sporazum, zapisali v največji opozicijski stranki SDS. Kot so še ocenili, je Slovenija "zaradi nerazumnih odločitev" vlade premiera Boruta Pahorja sedaj "dokončno stisnjena v kot".

"Za SLS je hitro sprejetje arbitražnega sporazuma pričakovana novica, saj bi bilo povsem nelogično, če bi Hrvaška oklevala s potrditvijo sporazuma, ki vključuje praktično prav vse hrvaške zahteve in je v vseh ključnih točkah pisan na kožo Hrvaški," je v odzivu podobno ocenil predsednik SLS Radovan Žerjav. "Sicer pa tudi praktično soglasno sprejetje tega sporazuma v saboru (...) pove veliko o tem, za koga je sporazum dober," je še dodal.

Žerjav je ob tem ponovil stališče, da bi moral biti arbitražni sporazum v državnem zboru, tako kot v hrvaškem saboru, sprejet z dvotretjinsko večino, ter pozval k sprejemu zakona, ki ga je v torek v parlamentarni postopek vložila SLS in določa, da mora DZ o arbitražnem sporazumu odločati z dvotretjinsko večino. Stališče, da bi moral DZ o sporazumu odločati z dvotretjinsko večino, so danes ponovili tudi v SDS.

Tudi v SNS so v odzivu zapisali, da ratifikacija arbitražnega sporazuma s tako prepričljivo večino v saboru zanje ni "nič novega in še manj presenetljivega", saj so v stranki že ves čas opozarjali, da gre za "zelo zvito in pametno igro" Zagreba, ki se je začela že leta 1991 in katere cilj je bilo slovenski politiki prodati idejo o delitvi Piranskega zaliva. Poteza premiera Pahorja, ki je podpisal arbitražni sporazum, je le "jagoda na hrvaški torti".

Drugače pa so se danes odzvali v koalicijskih strankah SD, Zares, LDS in DeSUS. V Zares so ratifikacijo arbitražnega sporazuma na Hrvaškem pozdravili in ob tem poudarili, da si bodo še naprej prizadevali za ratifikacijo sporazuma v državnem zboru in tudi za njegovo potrditev na referendumu.

Tudi v LDS so pozdravili odločnost Hrvaške, ki je danes "dokazala, da se zmore v ključnih trenutkih poenotiti". Sprejem arbitražnega sporazuma na Hrvaškem so ocenili kot "korak v smeri dokončne rešitve vprašanja meje med sosednjima državama na pravičen način za obe strani". Spomnili so še, da je ta odločitev dobra tudi za druge države Zahodnega Balkana, saj "krepi medsebojno zaupanje in zavezanost k reševanju tudi drugih odprtih vprašanji med državami".

Predsednik DeSUS Karel Erjavec je v izjavi za STA podobno dejal, da v stranki hrvaško ratifikacijo arbitražnega sporazuma pozdravljajo, saj je to pomemben korak na poti k uresničitvi sporazuma in s tem k rešitvi spora o meji. Ob tem je spomnil, da so v stranki podprli podpis sporazuma, saj verjamejo, da bo ta zavaroval nacionalni interes Slovenije in ji zagotovil stik teritorialnih voda z odprtim morjem.