"Želel bi si jasnih, kvantitativnih ciljev in konkretnih časovnih rokov, v katerih bi te cilje dosegli," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal Diouf in dodal, da "lačni ne morejo več čakati". Izrazil je razočaranje, da je le okoli 60 od skupno 192 članic FAO na srečanje poslalo predsednika države oz. vlade, druge so večinoma zastopali kmetijski ministri.
Proizvodnja hrane namreč presega pristojnosti ministrov za kmetijstvo, je dejal Diouf in dodal, da lahko le predsedniki vlad odobrijo sredstva, potrebna za financiranje tako razvoja tehnologij kot izgradnjo infrastrukture.
Po oceni FAO bi morale države za razvoj kmetijstva in pridelave hrane ter uspešen boj proti lakoti v manj razvitih državah letno nameniti okoli 44 milijonov dolarjev. To bi pomenilo, da bi se delež, ki je od celotne uradne razvojne pomoči namenjen kmetijstvu in proizvodnji hrane, povečal s sedanjih petih na okoli 17 odstotkov, navaja dpa.
Sodelujoči so, kot je znano, sicer že prvi dan konference podpisali deklaracijo, s katero so se zavezali k "takojšnjim ukrepom", da bi do leta 2015 prepolovili število lačnih in podhranjenih na svetu, vendar dokument ne vsebuje obvez o zagotavljanju finančnih sredstev.
Predstavniki nevladnih organizacij so zaradi tega kritični. "Zavedamo se, da eno srečanje ne more rešiti problema svetovne lakote, smo pa vsekakor pričakovali mnogo več," je dejal predstavnik organizacije Oxfam Gawain Kripke in dodal, da je že odsotnost voditeljev najbogatejših držav dala pomenljivo sporočilo.
Na konferenci so sicer poudarili povezanost vprašanja prehranske varnosti z bojem proti podnebnim spremembam in prilagajanjem nanje. Tako so se zavzeli za pripravo programov, ki bodo omogočili takšen razvoj v kmetijstvu, ki bo hkrati zagotovil prehransko varnost in prispeval k boju proti podnebnim spremembam.
