Rudolf: Arbitražno sodišče lahko potegne slovenski koridor vse do Črne Gore

Davorin Rudolf (Foto: Dokumentacija Dnevnika)

V njem je brez vsakršnih zadržkov sporazum Pahor-Kosor označil za veliko slabšega kot je bil Drnovšek-Račan. Pravi namreč, da je bilo po Račanovem načrtu v koridorju predvideno odprto morje, v sedanjem načrtu pa je predvidena veliko slabša rešitev, dodeljevanje hrvaškega teritorija v koridorju Sloveniji.

Rudolf piše, da Slovencev ne bi zadovoljil režim, v katerem bi suspendirali pravico intervencije hrvaških policijskih in carinskih organov na slovenskih ladjah.

"Načrt arbitražnega sporazuma omogoča sprejem arbitražne odločitve, na podlagi katere bi se Hrvaška v koridorju morala odreči delu svojega morja, morskega dna in podzemlja z vsemi naravnimi bogastvi v njem, vključno z zračnim prostorom iznad koridorja, a) v korist Slovenije ali b) tako, da se hrvaško morje spremeni v odprto (tj. morje, ki ni pod nikogaršnjo oblastjo)“, piše Rudolf v odprtem pismu, v katerem je primerjal dva sporazuma.

Po dogovoru Drnovšek-Račan bi bil koridor širok 5,4 in dolg 26 kilometrov. Sporazum Pahor-Kosor sicer določa enake dimenzije, a Rudolf poudarja, da bi lahko bil po arbitraži ta pas ožji ali pa tudi širši.

Rudolf še piše, da ne bi mogla obveljati nikakršna enostranska izjava, ki bi jo v povezavi z arbitražnim sporazumom sprejela hrvaška, saj ne bi obvezovala ne arbitražnega sodišča ne Slovenije.

"Velja imeti v glavi, da se odprto morje nahaja šele pred področjem Črne Gore. Hrvaška ima svoj ekološko ribolovni pas (ZERP), Italija svojega, tako da v delu Jadranskega morja med Hrvaško in Italijo ni odprtega morja. Do kje se bo vlekel koridor? Do Črne Gore? V slovenskih političnih in strokovnih krogih je naveden primer koridorja, dolgega 86km, ki ga je leta 1984 Francija odstopila Monaku. Monako je pod francosko zaščito že od leta 1918. Slovenija medtem ni Hrvaški Monako, prav tako pa to tudi ni Hrvaška Sloveniji,“ piše Rudolf o vseh slabih straneh, ki bi lahko izšle iz sporazuma Pahor-Kosor, dodaja pa tudi, da bi z utrjevanjem koridorja Slovenije z odprtim morjem, Hrvaška izgubila neposredno mejo z Italijo.

Rudolf pismo sklene z opozorilom, da bi lahko podpis sporazuma s Slovenijo ponovno odprl mejna vprašanja tudi z dvema drugima hrvaškima sosedama, Bosno in Hercegovino ter Črno Goro.